Od srede do srede: Ob združitvi Prekmurja z matičnim narodom

Zgodba združitve Prekmurja ima veliko dimenzij. 

Objavljeno
14. avgust 2019 15.46
Posodobljeno
14. avgust 2019 15.48
Madžarska stoletnico podpisa trianonske pogodbe jemlje kot rano na sedanjem madžarskem narodnem telesu. FOTO: Delo
Janez Markeš, Ali Žerdin, V. V., A. I.
Janez Markeš, Ali Žerdin, V. V., A. I.
V tokratnem video komentarju sta Ali Žerdin in Janez Markeš odprla novo aktualno temo - stoletnico, ko je Prekmurje postalo del takrat še kraljevine SHS. Od tedaj štejemo Prekmurje kot del Slovenije. Zgodba ima veliko dimenzij.

Komentatorja sta se najprej lotila vprašanja odnosov med Slovenijo in Madžarsko, ki so danes precej bolj zapleteni, kot so bili pred desetletjem ali dvema. Tedaj sta državi pokali od dobrih odnosov, sedaj ni več tako. Kje so vzroki in kam to vodi, sta se vprašala Žerdin in Markeš.



Madžarska stoletnico podpisa trianonske pogodbe jemlje kot rano na sedanjem madžarskem narodnem telesu. Markeš je na to dejal, da si je treba postaviti vprašanje, ali takšne nazadnjaške geste sploh sodijo v današnji čas.  



Ne moremo se le sklicevati na slavno zgodovino, je opozoril Markeš. »V Prekmurju je bilo narejenih nekaj kravjih kupčij, Slovenija je izgubila celo Koroško, je potem dobila Lendavo. Madžari tu imajo nekaj grenkih pilul, tega triumfa jaz tega ne bi unovčeval in podžigal strasti.«

Žerdin je na to dodal, da sama Madžarska z objokovanjem tega dogodka pred stotimi leti gre daleč prek meja dobrega okusa. »Trditi, da je pet šestin narodnega ozemlja Madžarska s trianonsko izgubila je kronana neumnost.« 

***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.