Razkroj civilizacijske norme
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš razpravljata o tem, da je Slovenija vse bolj del višegrajske skupine in se odmika od zahodne Evrope.
Odpri galerijo
Ali Žerdin in Janez Markeš. FOTO: Leon Vidic/Delo
Blejski strateški forum je bil še en zelo jasen indic, kam se Slovenija pod novo vlado nagiba. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš menita, da je Slovenija vse bolj del višegrajske skupine in se vse dlje odmika od zahodne Evrope. Še en korak v to smer bi bila ugoditev pozivu Poljske, da se ji Slovenija pridruži pri odstopu od Istanbulske konvencije.
Istanbulska konvencija govori o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družinah ter predlaga tehnične ukrepe kako ga zmanjšati. Poljska bi se pod novo skrajno desno vlado iz te konvencije rada izvzela. Ostale države višegrajske skupine so to konvencijo podpisale, ne pa tudi ratificirale, kar pomeni, da ni zavezujoča za državo. Slovenijo je konvencija ratificirala 2015, je povzel Ali Žerdin.
Markeš in Žerdin se strinjata, da je Istanbulska konvencija logično nadaljevanje temeljnih človekovih pravic in menita, da se je potrebno zavzeti za nenasilje ter osnovne pravice in svoboščine. »Delitve vej oblasti in osebne svoboščine doslej v Sloveniji niso bile vprašljive, sedaj pa postajajo,« je poudaril Markeš. »Govorimo o civilizacijski normi in pridobitvi, ki je v Evropi samoumevna,« dodaja.
Istanbulska konvencija govori o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družinah ter predlaga tehnične ukrepe kako ga zmanjšati. Poljska bi se pod novo skrajno desno vlado iz te konvencije rada izvzela. Ostale države višegrajske skupine so to konvencijo podpisale, ne pa tudi ratificirale, kar pomeni, da ni zavezujoča za državo. Slovenijo je konvencija ratificirala 2015, je povzel Ali Žerdin.
Preberite tudi:
Prvi vladni minister je bolj problematičen kot predsednica Desusa
V zraku je ustavna obtožba
Brez ljudskega mandata k Poljski in Madžarski
Prvi vladni minister je bolj problematičen kot predsednica Desusa
V zraku je ustavna obtožba
Brez ljudskega mandata k Poljski in Madžarski
Markeš in Žerdin se strinjata, da je Istanbulska konvencija logično nadaljevanje temeljnih človekovih pravic in menita, da se je potrebno zavzeti za nenasilje ter osnovne pravice in svoboščine. »Delitve vej oblasti in osebne svoboščine doslej v Sloveniji niso bile vprašljive, sedaj pa postajajo,« je poudaril Markeš. »Govorimo o civilizacijski normi in pridobitvi, ki je v Evropi samoumevna,« dodaja.
