Od turizma in tradicije proti evropski Silicijevi dolini

V ljubljanskem hotelu Four Points je bil v sredo prvič v Sloveniji Poslovni forum avstrijske Koroške v organizaciji Regijskega marketinga Avstrijske Koroške in uvodni predstavitvi Advantage Austria. Ta je del avstrijske gospodarske diplomacije, ki globalno zagovarja podporo avstrijskim podjetjem in njihovim poslovnim partnerjem.

Že uvodne besede Wilhelma Nesta, direktorja Advantage Austria Ljubljana, so pred polno dvorano nakazale osnovno smer srečanja in predstavitev: »Avstrijska Koroška je izvedla jasno strukturno preobrazbo: od industrije in tradicionalnih dejavnostih se je preusmerila v regionalno gospodarstvo, usmerjeno v znanje, tehnologijo in inovativne storitve.«

Preoblikovanje v moderno gospodarstvo

Sodobna avstrijska Koroška je po Nestovih besedah visoko inovativna v visokotehnoloških sektorjih, kot so elektronika, medicinska tehnologija, fotonika, robotika in kvantna tehnologija: »To je rezultat tesnega sodelovanja med podjetji, univerzami in raziskovalnimi centri.«

Kljub veliki gospodarski povezanosti Slovenije in Koroške pa Avstrijci vidijo precej potenciala. Prav zato so predstavili tako svoje poslovno okolje, v katerem so uspešna tudi zagonska podjetja in od matičnih družb odcepljena podjetja (ang. spin off).

»Naša naloga je bila od leta 2020 preoblikovati Koroško, ki je bila do zdaj znana predvsem kot turistična destinacija, v močan, napreden poslovni in tehnološki center,« je v imenu koroške deželne vlade dejal Simon Pöpperl iz Regijskega marketinga deželne vlade avstrijske Koroške. Zdaj več kot 70 odstotkov koroškega BDP nastane zunaj turizma, je s podatki podprl posledice investicij in političnih odločitev (podprtih s sredstvi), ki so pred četrt stoletja začrtale smer deželnega razvoja ter ga začele transformirati iz klasičnih proizvodnih dejavnosti.

Primer koroške rasti s časom ponazarja celovški znanstveno-tehnološki kompleks Lakeside Park (in znotraj njega delujoči Lakeside Labs), ki so ga v Celovcu umestili nekaj sto metrov od Vrbskega jezera. Sami ga imenujejo Silicijeva dolina Evrope, saj v njem delujejo podjetja in zagonska podjetja s področja mikroelektronike, polprevodnikov, robotike, fotonike, medicinske in kvantne tehnologije.

Leta 2005, ko so ga odprli, je v njem delo začelo 14 podjetij v šestih stavbah in – zdaj imajo 70 podjetij in devet raziskovalnih organizacij v 16 stavbah. Park s stavbami raste po trajnostnem načelu, stičišče gospodarstva, znanosti in izobraževanja pa so umestili ob območju Nature 2000.

Med njimi so tudi Slovenci, na primer Jernej Dvoršak, soustanovitelj podjetja PiktID; slednje zagotavlja podporo umetne inteligence za modno in marketinško industrijo. O čezmejnih uspehih in rasti pa je govoril tudi Jure Jezeršek, poslovni direktor Jezeršek gostinstva, ki so na Koroškem izkoristili ponujene priložnosti na dogodkih Lige prvakov v Celovcu.

O svojih poslovnih uspehih na Koroškem je spregovoril tudi Jure Jezeršek, poslovni direktor Jezeršek gostinstva. FOTO: Miran Juršič/regionmarketing Carinthia

Z regijo v mislih

Korošci so v strategiji predvideli tudi spremembo odnosa do tujih delavcev – namesto klasičnega migracijskega vzorca, po katerem zdaj vsak dan severno mejo prestopi od 25.000 do 30.000 slovenskih delavk in delavcev, so turistično zanimivo okolje avstrijske Koroške v strategiji začeli umeščati kot bivanjski prostor za inovatorje, podjetnike in raziskovalce, ki jih privabljajo in novačijo tudi na forumih po svetu.

Podporo z avstrijske Koroške so na forumu predstavljali tudi iz podjetniškega centra za mlade ustanovitelje build!, agencije za spodbujanje tujih investicij Babeg ter iz celovškega mestnega oddelka za mednarodno podporo investitorjem Invest in Klagenfurt.

Nadalje so širok nabor podpornih oziroma pomožno usmerjenih služb, ki jih Avstrija nudi svojemu gospodarstvu, predstavljali iz centra za pomoč pri naseljevanju Carinthian Welcome Center, Gospodarske zbornice avstrijske Koroške (GZAK) in Slovenske gospodarske zveze v Celovcu.

Koroška gospodarska tranzicija ni bila zamišljena le znotraj njihove zvezne dežele, ampak so jo umestili širše v srednjeevropski oziroma mediteranski prostor: »Koroška je ena redkih avstrijskih regij, ki je še neto prejemnik evropskih sredstev. Toda to je mogoče le, če imaš dobre čezmejne projekte. In pri tem ima Slovenija eno najpomembnejših vlog,« je pojasnil direktor GZAK Meinrad Höfferer.

Direktor Gospodarske zbornice avstrijske Koroške Meinrad Höfferer je pojasnil, da so Korošci pri tranziciji razmišljali širše, regionalno. FOTO: Miran Juršič/regionmarketing Carinthia

Širok nabor podpornih služb, ki jih Avstrija zagotavlja svojemu razvojnemu gospodarstvu, se je okrepil pri uveljavljanju Celovca oziroma Koroške kot regijskega centra ter z gradnjo logističnega vozlišča v Brnci pri Beljaku na poti do tržaškega in koprskega pristanišča. Höfferer pa je opisovanju umeščanja Koroške dodal tudi devet letališč v krogu 350 kilometrov – in pri tem je brniško najbližje celovškemu.

Poudaril je tudi pomen nove železniške proge Koralm med Gradcem in Celovcem, ki jo vlaki zdaj opravijo v 42 minutah: »To prinaša popolnoma nove prednosti.« Skozi vse to je koroška usmerjenost tudi odskočna deska za trg Avstrije, Nemčije in Švice, ki so jo ustvarili v Celovcu tako zase kot za širšo regijo.