Posvetovalnemu referendumu še naprej rdeča luč

Vlada in zakonodajno-pravna služba sta podali mnenje, da bi bil posvetovalni referendum o globalnem dogovoru o migracijah v takšni obliki neprimeren.

Objavljeno
16. januar 2019 11.25
Posodobljeno
16. januar 2019 16.02
Državni sekretar Sandi Čurin poudarja, da države same določajo ločnico med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. FOTO: Jure Eržen/Delo
Mo. B.
Mo. B.
Ljubljana – Del opozicije (SDS in SNS) vztraja pri razpisu posvetovalnega referenduma o globalnem migracijskem sporazumu, h kateremu je Slovenija pristopila 10. decembra v Marakešu, pozneje pa ga je potrdila še generalna skupščina Združenih narodov. Člani odbora za zunanje zadeve na današnji seji niso podprli predloga mnenja tega delovnega telesa, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij primeren. Za predlog mnenja je glasovalo pet članov odbora, proti jih je bilo deset.

Poslanec iz vrst SDS Branko Grims je med današnjo sejo odbora za zunanje politiko dejal, da bi moralo imeti o tako pomembnem vprašanju besedo ljudstvo. Če bi na posvetovalnem referendumu ljudstvo glasovalo proti dogovoru, bi morala Slovenija odstopiti od sporazuma.



Zunanji minister Miro Cerar je poudaril, da je k dogovoru pristopilo 152 držav, med njimi je tudi 19 članic Evropske unije. Ponovil je dosedanje stališče, da se države ne morejo same učinkovito soočati z množičnimi migracijami in da je zato tak dogovor nujen. Sandi Čurin, državni sekretar na notranjem ministrstvu, ki je v Marakešu decembra zastopal Slovenijo, pa je med današnjo sejo poudaril, da gre za politični dogovor, ki izrecno poudarja suverenost držav pri pisanju lastne migracijske politike in tudi ločnic med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Eden glavnih očitkov, povezan z mednarodnim dogovorom, je namreč bil, da izenačuje zakonite in nezakonite migracije.

Globalni dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je nepogodbeni mednarodni akt (torej ni pravno zavezujoč) in kot tak ni v pristojnosti državnega zbora. Državni zbor pa lahko posvetovalni referendum razpiše le o vprašanjih iz svoje pristojnosti.

Posvetovalni referendum
 
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Razpiše se lahko na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, če vprašanje zadeva samo prebivalce tega območja.

Referendum razpiše državni zbor, pobudo zanj lahko da vsak poslanec državnega zbora.

Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
Vir: MJU


Vlada zato v mnenju o predlogu za razpis referenduma ugotavlja, da ta nima zakonske podlage. Po njihovem mnenju je predlog neprimeren tako iz procesnih kot vsebinskih razlogov.

Podobno ugotavlja zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Zapisali so, da sam globalni dogovor ni v pristojnosti državnega zbora, je pa v njegovi pristojnosti lahko vsebina dogovora. »Akti, s katerim lahko državni zbor obravnava vsebino, ki je v globalnem dogovoru, so različni (priporočila, deklaracija, resolucija, zakon …).« Iz referendumskega vprašanja pa ni razvidno, na katero odločitev ali akt državnega zbora naj bi se predlog posvetovalnega referenduma nanašal. Dodajajo še, da zdaj predlagano referendumsko vprašanje vzbuja dvom in je nejasno, zato v takšni obliki ne more biti predmet razpisa posvetovalnega referenduma.

Globalni dogovor določa 23 ciljev, s katerimi naj bi pristopnice poskrbele za bolj organizirane in varne migracije. Ukrepi se nanašajo tako na podporo državam, od koder ekonomski migranti izvirajo, kot tudi na boj proti tihotapcem z ljudmi, odpiranje zakonitih poti do dela v tujini, zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev, boj proti diskriminaciji in drugo.

Dogovor je razdelil tudi svetovno javnost. Od njega so med drugimi odstopile ZDA, Izrael, Madžarska, Češka in Avstrija.