Odločilna pogajanja, župan Bogataj na Tajskem

Krajani Drulovke zahtevajo zavezo občine Kranj, da po nadgradnji čistilne naprave v Zarici ne bo čezmernega hrupa in smradu.

Objavljeno
17. januar 2014 21.53
Kranj
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Kranj – Na odločbo Upravne enote Kranj, da niso stranka v postopku pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za nadgradnjo čistilne naprave v Zarici, se je že pritožilo pet krajanov Drulovke, pritožbeni rok za zadnji prevzeti dokument pa poteče 29. januarja.

Čeprav krajani zahtevajo, da se pogajanj v ponedeljek udeleži tudi župan Mohor Bogataj, ga ne bo, saj je na dopustu na Tajskem. Prav tako na sestanku ne bo njegovega donedavnega svetovalca in odvetnika Mestne občine  Kranj (MOK) Kristijana Gnilšaka, saj je ta pred 14 dnevi zaprl svojo pisarno v Kranju.

Če ne bo gradbenega dovoljenja, ne bo denarja iz EU

MOK se zelo mudi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za najdražji del projekta Gorki, 20 milijonov vredno čistilno napravo, za katero bosta 70 odstotkov denarja zagotovili EU in država. Na ministrstvu za okolje in prostor še preverjajo, ali so bili postopki javnih naročil v Kranju pravilno izvedeni, poleg tega mora Agencija RS za okolje podati soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja.

»Če ne bo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ne bo denarja iz kohezijskih skladov, Kranj pa nima dovolj lastnih sredstev,« poudarjajo v projektni pisarni na občini. Kot pravijo, je zdaj preuranjeno govoriti o skrajnem roku za začetek gradbenih del, ki jih morata češko podjetje OHL ŽS in Gorenjska gradbena družba končati do izteka prihodnjega leta.

Pet krajanov Drulovke se je pritožilo

Dodatno zamudo lahko povzročijo krajani Drulovke. Doslej se jih je pet pritožilo na odločitev Upravne enote Kranj, ker jim ta ni priznala statusa stranke v postopku pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.

Kot smo že poročali, 32 prebivalcev Špikove ulice, ki so zahtevali status stranke v postopku, nasprotuje, da novo čistilno napravo zgradijo bližje njihovih nepremičnin, kot je sedanja, zastarela. Prepričani so, da bodo njihove nepremičnine zaradi tega vredne veliko manj, da se bo poslabšala kakovost zraka, da se bodo širile neprijetne vonjave in da se bo na njihova dvorišča širil hrup.

Toda po pogajanjih na občini, ki so bila ta teden, nimajo več materialnih zahtev, ampak želijo, da bo njihovo okolje tako, kot napovedujejo sodelujoči strokovnjaki pri projektu. Zavzemajo se za neodvisne meritve, s katerimi bi ugotovili, ali res ni čezmernega hrupa in smradu. Zavezo občine, da jim bo v prihodnje omogočeno bivanje v podobnih razmerah kot drugim občanom, hočejo zapisati v notarski zapis, če napovedi ne bi držale, pa bi bili upravičeni do odškodnine.