Tiskane izdaje
Pri koaliciji Za otroke gre!, ki nasprotuje izenačitvi pravic istospolnih parov z raznospolnimi, so včeraj že izražali veselje, saj so, zaradi medijskih poročil, prepričani, da so jim ustavni sodniki ugodili in dopustili referendum. Na ustavnem sodišču pa zagotavljajo, da odločitve še ni.
»Odločitev v tej zadevi še ni bila sprejeta. Ko bo dokončno sprejeta, bo najprej vročena strankam postopka, nato pa objavljena na spletni strani ustavnega sodišča,« je generalni sekretar ustavnega sodišča (US) dr. Sebastian Nerad zanikal pisanje Dnevnika, ki je objavil, da so se ustavni sodniki odločili, da bodo dovolili referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pri čemer niso odločali vsebinsko, temveč so upoštevali le procesne razloge. V Dnevniku piše, da so odločitev sprejeli s tesno večino 5 : 4, »ki se sicer še lahko spremeni, če bi kateri od ustavnih sodnikov do razpošiljanja odločbe predlagal ponovno odločanje (revotacijo), pri kateri bi se večina sodnikov odločila drugače«. Poleg Nerada je tudi predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič že v torek za STA dejal, da odločitev še ni bila sprejeta.
Kljub temu sta voditelja koalicije Za otroke gre! Metka Zevnik in Aleš Primc gotova, da so medijski zapisi točni, saj njima na ustavnem sodišču niso zanikali, da je že bilo glasovanje. »Ta odločitev pomeni, da bo odločilo ljudstvo, ne elita,« je bil zadovoljen Primc. »Enainpetdeset poslancev je prepovedalo referendum. To se je zgodilo pod vplivom zelo bogatega in močnega homolobija pod taktirko Združene levice. Srečna sem, da bo odločal glas večine in da je v Sloveniji še mogoče, da zmaga David nad Goljatom. Veselimo se referenduma, na katerega bo prišlo na tisoče ljudi in tisoče glasov se bo zlilo v eno veliko zlato srce, ki se mu reče Za otroke gre,« je bila čustvena Metka Zevnik.
»Če je bil namen današnjih medijskih poročil ustrahovanje ustavnega sodišča in izvajanje pritiska nanj, da bi odločitev spremenili oziroma naredili tako, kot si oni želijo, potem menimo, da je to nedopustno. Za nas bo vsaka odločitev, ki bo drugačna, kot je bila zdaj sporočena, odločitev, za katero bomo razumeli, da je bila sprejeta na podlagi pritiskov, ki so bili začeti z današnjim medijskim poročanjem,« je še dodal Aleš Primc. Svoje odzivanje pa ne razumejo kot pritisk.
Pol leta je že minilo
Koalicija Za otroke gre! je že aprila vložila ustavno pritožbo zoper sklep državnega zbora o tem, da referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni dopusten. Naj spomnimo: državni zbor je marca po nujnem postopku, na pobudo Združene levice, sprejel novelo ZZZDR, s katero so spremenili definicijo zakonske zveze in jo opredelili kot življenjsko skupnost dveh oseb (in ne več življenjsko skupnost moškega in ženske) ter povsem izenačili pravice istospolnih z raznospolnimi pari. Koalicija Za otroke gre!, ki takšni izenačitvi nasprotuje, je nato v nekaj dneh zbrala več kot 80.000 overjenih podpisov v podporo razpisu referenduma o noveli ZZZDR, a jih niso vložili, ker je državni zbor prej sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. Po mnenju predstavnikov ZL, SMC, SD, Desusa in Zaaba vseljudsko glasovanje v tem primeru ni sprejemljivo po 90. členu spremenjene ustave, ki pravi, da referendum o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, niso dopustni. Eden od njihovih argumentov je, da bi v tem primeru večina ponovno odločala o pravicah manjšine, s to novelo ZZZDR pa bodo odpravili sistemsko diskriminacijo v več kot 70 področnih zakonih.
Po drugi strani so pri koaliciji Za otroke gre! postopek sprejetja novele in sklep DZ o zavrnitvi razpisa referenduma označili kot neustavna in nezakonita. Opozorili so na (ne)sorazmernost morebitnega posega v pravico do referenduma. Prepričani so, da morebitna prepoved referenduma ne bi imela legitimnih ciljev. V družinskih razmerjih svoboda odraslih ne more biti postavljena pred otrokove koristi, so prepričani.
Odmevne odločitve
Sedanja sestava ustavnega sodišča, večina je bila imenovana v obdobju vlade Janeza Janše 2004–2008, je v tem mandatu sprejela precej kontroverznih odločitev, ki so bistveno vplivale na razvoj dogodkov v družbi in politiki – posredno tudi na predčasne volitve. Najbolj izrazita je odločitev o dopustnosti referenduma o pokojninski reformi leta 2011. US je tega leta dovolil izvedbo trojnega referenduma (pokojninski, arhivski, malo delo). Ko so bili zakoni na voliščih zavrnjeni, je bila politično logična posledica slovo vlade Boruta Pahorja in prve predčasne volitve jeseni istega leta.
Ko je nastopila nova vlada Janeza Janše, sta se pred US znašla zakona o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Ustavno sodišče je referenduma o teh temah zavrnilo. Takratni predsednik US Ernest Petrič je konec leta 2012 različno tolmačenje pravice do referenduma utemeljeval takole: »Tokrat smo ocenili, da če oba referenduma dopustimo, tvegamo, da bodo močno ogrožene druge ustavne vrednote, kot je socialna varnost, in se bo kriza še poglobila. Pri referendumu o pokojninski reformi pa te stvari še niso bile tako jasno pred nami in tako nujne.« Sedanja sestava US je dovolila tudi izvedbo referenduma o družinskem zakoniku, ki je bil v resnici referendum o človekovih pravicah.
Krona odločitev US v sestavi, kot jo poznamo danes, pa je zagotovo odločanje o poslanskem mandatu Janeza Janše in ustavnosti obsodilne obtožbe v zadevi Patria. Pri vprašanju Janševega mandata so ustavni sodniki ugotovili, da gre v tem primeru za predsednika največje opozicijske stranke, »dobro delujoča opozicija pa je eden od temeljev demokracije, in če bi s pritožbo uspel, bi lahko nastale težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote«. Soobtoženca v zadevi Patria Ivan Črnkovič in Tone Krkovič sta do končne razsodbe v zadevi Patria ostala v zaporu, Janša pa je lahko predčasno odkorakal domov. US je aprila letos razveljavilo obsodilne sodbe v primeru Patria zaradi pomanjkanja konkretnih dokazov o vpletenosti Janše v korupcijska ravnanja ob nakupu oklepnikov 8 x 8.
