Odprto bančništvo, ki bo novost, zahtevnejša od uvedbe evra
Država je zadovoljna z ravnijo varstva potrošnikov v EU, civilna družba pa je kritična do stanja doma.
Odpri galerijo
Pametne naprave so tu. Se zavedamo tveganj, ki jih prinašajo? FOTO Marko Feist
Svetovni dan potrošnikovih pravic – praznujemo ga danes – je tudi priložnost, da potegnemo črto in kritično pogledamo, kje smo dobri na nacionalni ravni, kaj nam manjka, kam gremo.
Varstvo potrošnikov je v EU urejeno po enotnih pravilih, ki pa jih posamezne članice lahko nadgradijo – svojim državljanom omogočijo na določenih področjih višjo raven zaščite. Pri nas je varstvo v pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki svetovalno funkcijo opravlja prek Evropskega potrošniškega centra (EPC), vključenega v istoimensko evropsko mrežo. Poglavitne konkretne naloge s tega področja pa, tako kot drugod po EU, opravlja civilna družba, predvsem nevladna organizacija Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).
Na ministrstvu, ki po svoji osnovni funkciji skrbi za gospodarstvo, za razvoj in napredek podjetij, so optimistični. Pravijo, da je potrošniški in tržni red v EU pripomogel k visoki stopnji varstva potrošnikov po vsej EU. Usklajena zakonodaja da je pomagala izboljšati delovanje notranjega trga in znižati stroške za podjetja, ki prodajajo blago in storitve prek svojih meja.
Predsednica ZPS Breda Kutin je, vsaj kar zadeva Slovenijo, precej bolj kritična. Meni, da na tem področju čedalje bolj zaostajamo. Osnovno razumevanje pomena varstva potrošnikov za celotno družbo je odnesla gospodarska kriza, odločevalci ne vedo niti, kako ga osmisliti v času hitrih tehnoloških sprememb v okolju. Razprava o tveganjih, ki so letošnja rdeča nit svetovnega dneva potrošnikov (nove tehnologije, umetna inteligenca, pametne naprave) se pri nas ni še niti začela, čeprav so spremembe že tu.
Poleg nevarnosti zaradi pametnih naprav Kutinova opozarja še na eno, ki preži na potrošnika, namreč na odprto bančništvo, ki spreminja sedanji način upravljanja osebnih financ in navade potrošnikov. »Bančništvo bo spremenila direktiva PSD2. Odprto bančništvo omogoča pooblaščenim tretjim osebam, da s soglasjem dostopajo do informacij o strankah, ki so bile prej dostopne samo bankam. Velik izziv v zvezi s tem bo učinkovito informiranje potrošnikov o vseh novostih, da bodo lahko sprejemali ozaveščene odločitve o tem, kako upravljati s svojimi podatki, komu omogočati dostop do njih ter kako ravnati v primeru morebitnih goljufivih dejanj,« pravi Kutinova in dodaja, da gre za spremembo, ki je bistveno bolj kompleksna kot je bila na primer uvedba evra v Sloveniji, pa je takrat potekala zelo velika kampanja osveščanja.
Zaradi izjemno hitre globalizacije in digitalizacije politika varstva potrošnikov potrebuje stalno dopolnjevanje. To pomeni nove direktive, ki odgovarjajo na aktualne razvojne premike. Ta hip EU na primer »obdeluje«, spreminja in dopolnjuje vrsto direktiv, med drugim o pogodbah o dobavi digitalnih vsebin in digitalnih storitev, o prodaji blaga, o izboljšanju izvrševanja in posodobitvi pravil EU o varstvu potrošnikov.
»Namen navedenih direktiv je prilagoditi zakonodajo digitalni dobi, in sicer jasno določiti pravila glede dobave, posodobitev in odgovornosti za skladnost digitalne vsebine, digitalnih storitev, blaga z digitalnimi elementi in fizičnega blaga, pa tudi z dodatnimi zahtevami glede informiranja potrošnika o spletnih platformah za zagotavljanje večje transparentnosti poslovanja,« pravijo na ministrstvu. Nove ukrepe bodo natančno preučili in jih prenesli v slovensko zakonodajo.
»Evropska komisija se zaveda, da je za sprejem ustrezne zakonodaje potrebno tudi učinkovito izvajanje zakonodaje in proaktivno sodelovanje vseh akterjev varstva potrošnikov, ministrstev, nadzornikov in regulatorjev in potrošniških organizacij. Tovrstno sodelovanje odlično deluje na ravni EU, kjer komisija redno in tesno sodeluje z Evropsko potrošniško organizacijo Beuc, in jo tudi znatno finančno podpira,« pravi Kutinova.
Z ureditvijo pristojnosti in sodelovanjem na nacionalni ravni ni zadovoljna, želela bi si tako »delitev dela«, kot je veljala včasih in je slonela na veljavni potrošniški zakonodaji. Prepričana je, da je za učinkovito varstvo potrošnikov treba okrepiti sodelovanje z in med nadzorniki ter regulatorji trga in potrošniško organizacijo pri odkrivanju in preprečevanju kršitev. Za kar pa potrebuje ustrezno podporo države.
ZPS je zelo dejavna na vrsti področij in je že desetletja sinonim za varstvo potrošnikov v Sloveniji. Deset ur na teden svetuje svojim članom na temo njihovih pravic (za javnost je potrošniško svetovanje, v precej omejenem obsegu, v pristojnosti ministrstva), nudi jim dostop do baze 3000 testiranih izdelkov v 28 izdelčnih skupinah, izdaja potrošniško revijo ZPStest, v kateri vsako leto med drugim objavi 40 do 50 testov, ki potrošnikom pomagajo do prihrankov.
Izvaja dva programa javne službe, Vem Več (obveščanje in izobraževanje potrošnikov o potrošniških kreditih) in Potrošnikov ZOOM (primerjalno ocenjevanje blaga in storitev). Med njenimi številnimi kampanjami je bila v središču pozornosti organizacija kupcev avtomobilov v tožbi zoper WV. Od januarja poteka prvi kolektivni nakup klimatskih naprav in tretja kampanja za zamenjavo dobavitelja elektrike in plina; prva je pritegnila 6000, druga pa 23.000 potrošnikov.
Angažira se pri reševanju problematike kreditov v švicarskih frankih, z Beucom sodeluje v kampanji nedonosnih potrošniških kreditov, kjer želi preprečiti, da bi banke tovrstne kredite lahko z velikimi popusti prodajale naprej finančnim inštitucijam. Začela je kampanjo za evropske volitve, pripravlja novo mobilno aplikacijo Veš kaj ješ, aktivno je vpeta v oblikovanje stališč za spremembe potrošniške zakonodaje v EU itn.
Varstvo potrošnikov je v EU urejeno po enotnih pravilih, ki pa jih posamezne članice lahko nadgradijo – svojim državljanom omogočijo na določenih področjih višjo raven zaščite. Pri nas je varstvo v pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki svetovalno funkcijo opravlja prek Evropskega potrošniškega centra (EPC), vključenega v istoimensko evropsko mrežo. Poglavitne konkretne naloge s tega področja pa, tako kot drugod po EU, opravlja civilna družba, predvsem nevladna organizacija Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).
potrošniki
Kako zaščiten je slovenski potrošnik?
Na ministrstvu, ki po svoji osnovni funkciji skrbi za gospodarstvo, za razvoj in napredek podjetij, so optimistični. Pravijo, da je potrošniški in tržni red v EU pripomogel k visoki stopnji varstva potrošnikov po vsej EU. Usklajena zakonodaja da je pomagala izboljšati delovanje notranjega trga in znižati stroške za podjetja, ki prodajajo blago in storitve prek svojih meja.
Predsednica ZPS Breda Kutin je, vsaj kar zadeva Slovenijo, precej bolj kritična. Meni, da na tem področju čedalje bolj zaostajamo. Osnovno razumevanje pomena varstva potrošnikov za celotno družbo je odnesla gospodarska kriza, odločevalci ne vedo niti, kako ga osmisliti v času hitrih tehnoloških sprememb v okolju. Razprava o tveganjih, ki so letošnja rdeča nit svetovnega dneva potrošnikov (nove tehnologije, umetna inteligenca, pametne naprave) se pri nas ni še niti začela, čeprav so spremembe že tu.
Poleg nevarnosti zaradi pametnih naprav Kutinova opozarja še na eno, ki preži na potrošnika, namreč na odprto bančništvo, ki spreminja sedanji način upravljanja osebnih financ in navade potrošnikov. »Bančništvo bo spremenila direktiva PSD2. Odprto bančništvo omogoča pooblaščenim tretjim osebam, da s soglasjem dostopajo do informacij o strankah, ki so bile prej dostopne samo bankam. Velik izziv v zvezi s tem bo učinkovito informiranje potrošnikov o vseh novostih, da bodo lahko sprejemali ozaveščene odločitve o tem, kako upravljati s svojimi podatki, komu omogočati dostop do njih ter kako ravnati v primeru morebitnih goljufivih dejanj,« pravi Kutinova in dodaja, da gre za spremembo, ki je bistveno bolj kompleksna kot je bila na primer uvedba evra v Sloveniji, pa je takrat potekala zelo velika kampanja osveščanja.
Zakonodaja mora slediti
Zaradi izjemno hitre globalizacije in digitalizacije politika varstva potrošnikov potrebuje stalno dopolnjevanje. To pomeni nove direktive, ki odgovarjajo na aktualne razvojne premike. Ta hip EU na primer »obdeluje«, spreminja in dopolnjuje vrsto direktiv, med drugim o pogodbah o dobavi digitalnih vsebin in digitalnih storitev, o prodaji blaga, o izboljšanju izvrševanja in posodobitvi pravil EU o varstvu potrošnikov.
»Namen navedenih direktiv je prilagoditi zakonodajo digitalni dobi, in sicer jasno določiti pravila glede dobave, posodobitev in odgovornosti za skladnost digitalne vsebine, digitalnih storitev, blaga z digitalnimi elementi in fizičnega blaga, pa tudi z dodatnimi zahtevami glede informiranja potrošnika o spletnih platformah za zagotavljanje večje transparentnosti poslovanja,« pravijo na ministrstvu. Nove ukrepe bodo natančno preučili in jih prenesli v slovensko zakonodajo.
»Evropska komisija se zaveda, da je za sprejem ustrezne zakonodaje potrebno tudi učinkovito izvajanje zakonodaje in proaktivno sodelovanje vseh akterjev varstva potrošnikov, ministrstev, nadzornikov in regulatorjev in potrošniških organizacij. Tovrstno sodelovanje odlično deluje na ravni EU, kjer komisija redno in tesno sodeluje z Evropsko potrošniško organizacijo Beuc, in jo tudi znatno finančno podpira,« pravi Kutinova.
Z ureditvijo pristojnosti in sodelovanjem na nacionalni ravni ni zadovoljna, želela bi si tako »delitev dela«, kot je veljala včasih in je slonela na veljavni potrošniški zakonodaji. Prepričana je, da je za učinkovito varstvo potrošnikov treba okrepiti sodelovanje z in med nadzorniki ter regulatorji trga in potrošniško organizacijo pri odkrivanju in preprečevanju kršitev. Za kar pa potrebuje ustrezno podporo države.
Svetovanje, akcije, testi …
ZPS je zelo dejavna na vrsti področij in je že desetletja sinonim za varstvo potrošnikov v Sloveniji. Deset ur na teden svetuje svojim članom na temo njihovih pravic (za javnost je potrošniško svetovanje, v precej omejenem obsegu, v pristojnosti ministrstva), nudi jim dostop do baze 3000 testiranih izdelkov v 28 izdelčnih skupinah, izdaja potrošniško revijo ZPStest, v kateri vsako leto med drugim objavi 40 do 50 testov, ki potrošnikom pomagajo do prihrankov.
Izvaja dva programa javne službe, Vem Več (obveščanje in izobraževanje potrošnikov o potrošniških kreditih) in Potrošnikov ZOOM (primerjalno ocenjevanje blaga in storitev). Med njenimi številnimi kampanjami je bila v središču pozornosti organizacija kupcev avtomobilov v tožbi zoper WV. Od januarja poteka prvi kolektivni nakup klimatskih naprav in tretja kampanja za zamenjavo dobavitelja elektrike in plina; prva je pritegnila 6000, druga pa 23.000 potrošnikov.
Angažira se pri reševanju problematike kreditov v švicarskih frankih, z Beucom sodeluje v kampanji nedonosnih potrošniških kreditov, kjer želi preprečiti, da bi banke tovrstne kredite lahko z velikimi popusti prodajale naprej finančnim inštitucijam. Začela je kampanjo za evropske volitve, pripravlja novo mobilno aplikacijo Veš kaj ješ, aktivno je vpeta v oblikovanje stališč za spremembe potrošniške zakonodaje v EU itn.
