Odslej po sto evrov na mesec tudi steklarjem

Učenci, ki bodo v prihajajočem šolskem letu prvič sedli v srednješolske klopi, lahko vse do 20. septembra zaprosijo za štipendijo za deficitarne poklice.
Objavljeno
19. junij 2018 06.00
Posodobljeno
18. junij 2018 20.26
Bodoči dijaki deficitarnih poklicev, predvidoma tisoč jih bo, bodo ves čas izobraževalne poti prejemali po 100 evrov na mesec. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Država poskuša zadnja leta na raznovrstne načine spodbuditi zmanjšanje vrzeli med potrebami trga in usposobljenostjo učencev. Eden od mehanizmov za to je bila uvedba štipendij za deficitarne poklice, poleg njih še podeljevanje kadrovske štipendije in uvedba vajeništva. Zadnja dva ukrepa pravega zanimanja nista požela.

Učenci, ki bodo v prihajajočem šolskem letu prvič sedli v srednješolske klopi, lahko vse do 20. septembra zaprosijo za štipendijo za deficitarne poklice. Letos so na štipendijskem skladu mednje uvrstili 21 različnih poklicev in še štiri, katerih izobraževanje poteka dvojezično. Tokrat bodo v štipendiranje prvič vključeni tudi tisti, ki se bodo izšolali za steklarje. Program se po štirih letih, ko so ga zaradi premalo zanimanja ukinili, septembra vrača na Šolski center Rogaška Slatina.

Bodoči dijaki deficitarnih poklicev, predvidoma tisoč jih bo, bodo ves čas izobraževalne poti prejemali po 100 evrov na mesec. Ta znesek ne bo vplival na višino otroškega dodatka ali dohodnine. Če bo zanimanje tudi tokrat večje od zmožnosti, bodo pri dodeljevanju upoštevali višje povprečje v zadnjem razredu osnovne šole in višje povprečje izbirnih predmetov v njem. Sklad bo vloge najprej razvrstil po prvem merilu. Dijaki bodo o uspehu na razpisu obveščeni najkasneje v začetku decembra.

image
Deficitarni poklici.


Tisti, ki so si štipendijo zagotovili v šolskem letu 2015/16, morajo do 31. avgusta zaprositi za nadaljnje prejemanje, medtem ko tistim, ki so štipendisti postali v 2016/17, tega ni treba storiti, saj bo sklad tokrat prvič avtomatsko preverjal, ali zanjo še izpolnjujejo pogoje.


Drugi mehanizmi vprašljivi


Štipendija je združljiva z vsemi drugimi štipendijami, z izjemo kadrovske, ki ima podoben namen in nabor štipendiranih poklicev – mlade spodbuditi k vpisu na deficitarna področja. Te pri dijakih, čeprav so med vsemi najvišje in v povprečju za dijake znašajo 280 evrov, za študente pa 416 evrov, niso preveč priljubljene, saj večina z možnostmi takšnega štipendiranja niti ni seznanjena. V šolskem letu 2015/16 jo je prejemalo 2600 dijakov, štiri leta prej kar dvakrat toliko. Vloga države je pri njihovem podeljevanju le delna, saj pobudo prepušča gospodarstvu.

Ponudbe delodajalcev sicer zbira sklad. Za prihajajoče šolsko leto so najbolj iskani strojni tehniki (76 oglasov), oblikovalci kovin – orodjarji (47), mehatroniki operaterji (40), elektrotehniki (33), visokošolski inženirji strojništva (24), magistrirani inženirji strojništva (20), električarji in oblikovalci kovin (po 18) ter diplomirani inženirji strojništva, univerzitetno diplomirani inženirji strojništva in kuharji ter natakarji (po 15).

Za opravljanje enakih poklicev država spodbuja tudi z vajeništvom, pri katerem najmanj polovica izobraževanja poteka z usposabljanjem pri delodajalcu. V iztekajočem se šolskem letu ga je poskusno uvedla na nekaterih šolah za program mizarja, kamnoseka, orodjarja in gastronoma hotelirja, septembra jim dodajo še steklarje, papirničarje, slikopleskarje in strojne mehanike. Čeprav je ministrstvo za izobraževanje pričakovalo, da se bo vanj vključilo do 200 vajencev na leto, se je vanj lani vključilo le 53, za naslednje leto pa se je prijavilo 19 kandidatov več. To je še vedno sedemnajstkrat manj, kot so prostih mest priglasili delodajalci. Razlog je podoben kot pri kadrovskih štipendijah – nezadostna promocija.