Ljubljana – Z letom 2020 potečejo prehodna obdobja, ko so se postopno dvigala pogoja starosti in pokojninske dobe za starostno upokojitev, tako da bodo pogoji izenačeni za moške in ženske. Po drugi strani se bo nekoliko zvišal odmerni odstotek za moške, začeli pa bodo veljati nova pravila za dvojni status.

Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine bodo v 2020 za ženske in moške – starost 65 let, če ima oseba najmanj 15 let zavarovalne dobe oziroma starost 60 let pri dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa.

Starostno mejo si lahko zavarovanec zniža zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je skrbel v prvem letu življenja, in sicer za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva, 26 mesecev za tri, 36 mesecev za štiri in 48 mesecev za pet ali več otrok. Vendar največ do dopolnjenega 56. leta starosti za žensko oziroma 58. leta za moškega.

Po novem pa se lahko posameznik odloči, ali bo uveljavljal to znižanje starosti ali pa si bo na račun otrok, ob izpolnjenih pogojih za starostno upokojitev, zvišal odmerni odstotek, in sicer za 1,36 odstotka na otroka, največ za tri otroke.



Prav tako se starostna meja zniža zaradi služenja vojaškega roka, konkretno za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja (največ do dopolnjenega 58. leta starosti). Za tiste, ki so začeli delati še mladoletni, pa se odšteje ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred 18. letom starosti, a največ do dopolnjenih 57 let za žensko in 58 za moškega.

Ugodnejše vrednotenje

Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe za ženske bo v letu 2020 znašal 63,5 odstotka pokojninske osnove – če se novembra ne bi spremenila pokojninska zakonodaja, bi se znižal na 61,5 odstotka. Za moške pa se bo zaradi iste novele odmerni odstotek dvignil s sedanjih 57,5 odstotka na 58,5 odstotka pokojninske osnove, postopno v šestih letih, do 2025, pa se bo predvidoma dvignila do 63,5 odstotka.



Šestletno prehodno obdobje bo veljalo tudi za najnižje pokojnine, kjer se bo izhodiščni odstotek dvignil s sedanjih 26 na 29,5 (zdaj 26) za vse zavarovance, ki dopolnijo 15 let zavarovalne dobe. Odmera za vdovske pokojnine se bo zvišala s 33 na 37 odstotkov pokojninske osnove, za invalidske pa s 36 (moški) in 39 (ženske) na 40.

Dvojni status

Med večjimi spremembami v prihodnjem letu, ki naj bi bile namenjene zlasti podaljševanju aktivnosti ljudi, je nova ureditev dvojnega statusa. Odslej bo ta mogoč samo za tiste, ki bodo izpolnili pogoje za starostno upokojitev, in ne več tudi za predčasno, kot je veljalo doslej.

Kdor bo torej izpolnil pogoje za starostno pokojnino, bo lahko, če bo želel, še naprej ostal na delovnem mestu v polnem obsegu in ob plači (ta bo vsebovala vse dodatke, kot jih je dotlej) prejemal še 40 odstotkov pokojnine v prvih treh letih, po tem pa se bo ta delež znižal na 20 odstotkov. Ob tem se bodo prva tri leta po izpolnitvi pogojev še dodatno vrednotila, po tri odstotke na leto, in to ne samo za tiste, ki bodo svojo aktivnost podaljševali, ampak tudi za posameznike, ki so že v pokoju in se bodo, ob izpolnjevanju enakih pogojev, reaktivirali. Za že upokojene, ki se bodo reaktivirali, in zdaj prejemajo zagotovljeno minimalno pokojnino za polno dobo, torej jim za to, da dobijo 530 evrov, doplača država, se bo 40 odstotkov preračunavalo od tega zneska.



Tistim, ki imajo že zdaj dvoji status in prejemajo 20 odstotkov pokojnine ob plači, kot velja zdaj, bo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dodatek preračunal na 40 odstotkov po uradni dolžnosti, če izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino.
Stimulirali bodo tudi vključitev v obvezno zavarovanje za krajši delovni čas, vendar za najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, in sicer tako, da bo posameznik poleg delne pokojnine upravičen še do izplačila sorazmernega dela 40 odstotkov starostne pokojnine.

Od novega leta tudi ne bo več mogoče, kot je bilo do zdaj, prejemanje 20-odstotne pokojnine ob dolgotrajni bolniški odsotnosti, ker je namen tega dvojnega statusa, da se finančno stimulira ljudi za aktivnost, ne pa, da se omogoči prejemanje dohodkov iz dveh javnih blagajn. Zato so z novim členom v spremenjenem zakonu povezali podatkovne baze zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z zavodom za zdravstveno zavarovanje.



Do nove ureditve dvojnega statusa imajo zadržke zlasti delodajalci, saj ne bodo imeli nobene besede pri tem, ali bo nekdo še naprej pri njih zaposlen po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Nekakšna stimulacija za delodajalce pa bo, da se bodo prispevki, ki jih plačujejo oni, znižali za 30 odstotkov.

Poznavalci področja pričakujejo, da se bo število ljudi z dvojnim statusom – zdaj jih je nekaj več kot 10.700 – z večjo finančno stimulacijo precej povečalo, tudi zato, ker si lahko v treh letih občutno povišajo odmerni odstotek, nekateri menijo, da nesorazmerno veliko v primerjavi s 40 let dela pred tem.
Na ministrstvu za delo upajo, da bi se to število sčasoma vsaj podvojilo, dolgoročni cilj pa je 40.000 ljudi z dvojnim statusom.