Odštevanje dni do vložitve tožbe proti Hrvaški

Bruseljske spletke: Najverjetneje se evropska komisija sploh ne bo vsebinsko izrekla o slovenski sprožitvi postopka.
Objavljeno
18. junij 2018 06.00
Posodobljeno
17. junij 2018 21.04
Odzivanje evropske komisije na hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe je za Slovenijo razočaranje. FOTO: Matej Družnik/Delo
Peter Žerjavič, Jure Kosec
Peter Žerjavič, Jure Kosec
Bruselj – Dosedanje odzivanje evropske komisije na hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe je za slovensko stran precejšnje razočaranje, saj ta v ukvarjanju z zadevo kot varuhinja pogodb ni izpolnila svoje vloge.

Ko je bila odločitev junija lani objavljena, je Slovenija izražala pričakovanje, da se bo evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja nedvoumno postavila za obrambo vladavine prava in spoštovanje razsodb mednarodnih sodišč. Vsekakor da ne bi smelo biti nobenih znamenj institucij EU, ki bi lahko Zagreb spodbudile k vztrajanju pri kršenju mednarodnega prava. Nemo spremljanje tega bi bilo nedopustno. Evropska komisija je pet dni po objavi razsodbe obravnavala zadevo na najvišji, komisarski ravni. Strani je pozvala k izvršitvi razsodbe in ponudila pomoč.
 

Slovenski adut


Iz tega zasedanja izhaja že znamenito mnenje pravne službe evropske komisije, ki ostaja močen slovenski adut. V njem pišejo, da je meja resda dvostransko vprašanje, a »ima neposreden učinek na pravo EU in zato ima Unija jurisdikcijo glede tega«. Posebej so v povezavi s slovensko-hrvaškim primerom opozorili, da imajo Unija in države članice obvezo izvrševati mednarodno javno pravo. Predvsem prepričanje, da ima trdno pravno argumentacijo, je Slovenijo vodilo v depolitizacijo zadeve in k odločitvi za sprožitev tožbe pred sodiščem EU.

Tik pred današnjim iztekom trimesečnega roka, v katerem evropska komisija lahko izreče svoje mnenje, so postale kočljive neuradne razlage, da vrh evropske komisije ni pritrdil novim ocenam njene pravne službe. Temeljile so na ustni obravnavi zadeve 2. maja, ko sta obe strani predstavili svoje videnje. Če držijo neuradne navedbe, so v pravni službi slovenske očitke Hrvaški prepoznali kot utemeljene. Čeprav je v bruseljskem vrhu prevladala politična presoja, češ da je vprašanje meje dvostranska zadeva in da se evropska komisija vanjo sploh ne more vpletati.
 

Konec še pred začetkom


Eden od bolj nenavadnih zapletov je povezan z Junckerjevim imenovanjem prvega podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa. Napovedana je bila že njegova pot v glavni mesti. Po zagrebški odpovedi gostoljubja se je njegova misija končala, preden se je zares začela. Pričakovani začetek postopka, vložitev tožbe na sodišču EU, je za slovensko stran v takšnih okoliščinah logična pot. Prvi slovenski očitek Hrvaški je kršitev načela lojalnega sodelovanja iz četrtega člena pogodbe o EU, saj preprečuje Sloveniji izpolnjevanje obveznosti iz pogodb ali aktov Unije.

Glavna logika slovenske tožbe je, da hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe povzroča kršitve prava EU. Konkretno so obravnavana tri področja. Pri ribištvu, denimo, Slovenija navaja, da hrvaški ribiči nezakonito lovijo v spremstvu hrvaških organov v slovenskem morju. Nadalje slovenska policija ne more izvajati svojih pooblastil in schengenskih pravil. Tretje področje, ki so ga vključili v pripravo tožbe, je prostorsko načrtovanje. Slovenija je ves čas napovedovala, da bo vsekakor začela postopek pred sodiščem, razen če bo Bruselj ponotranjil slovenske argumente in ga sprožil sam.

Ves čas so pogosto razlage, da je v ozadju drže Bruslja pripadnost hrvaškega premiera Andreja Plenkovića Evropski ljudski stranki, iz katere prihaja Juncker. V tej desnosredinski skupini, iz katere prihaja osem evropskih premierov, so tradicionalno za skoraj vsako ceno solidarni z voditelji iz svojih vrst. Tudi glede Plenkovića velja prepričanje, da ne bodo naredili ničesar, s čimer bi lahko škodovali njegovemu položaju doma. Jasno sporočilo, da Hrvaška skladno s temeljnimi načeli mora izvršiti arbitražno razsodbo, njegovega položaja gotovo ne bi okrepilo.
 

Kaj bo torej storila Cerarjeva vlada?


Morebitna objava mnenja evropske komisije o napovedani tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja razsodbe arbitražnega sodišča prihaja v politično neugodnem trenutku. Način, kako se bo Slovenija odzvala na odločitev komisije, utegne zaradi tega biti še toliko bolj pomemben.

Ob izteku trimesečnega roka, v katerem se je morala evropska komisija odločiti, ali se bo neposredno vmešala v sodno reševanje spora med državama članicama, je Slovenija še vedno brez vlade s polnimi pooblastili. Kako kmalu bo dobila novo zaradi zapletene volilne aritmetike, ki relativnemu zmagovalcu, stranki SDS, otežuje oblikovanje koalicije, ni jasno. Toda zgodba z arbitražo se ne glede na to premika naprej.

Slovenija je pismo z elementi tožbe proti Hrvaški poslala evropski komisiji 16. marca letos. Danes bi moralo biti jasno, ali bo komisija prevzela tožbo proti Hrvaški oziroma ali bo Slovenija morala Hrvaško pred sodiščem EU tožiti sama. Morebitna objava mnenja evropske komisije o tožbi bo pomemben mejnik v procesu reševanja spora. Predvsem pa bo pomembno, kako enotno se bo slovenska politika odzvala na odločitev.

Pred morebitno objavo mnenja so iz vlade sporočili, da bodo tudi, če komisija ne sprejme nikakršne odločitve, nadaljevali postopke uveljavljanja arbitražne razsodbe.
 

Odločitev na zalogo


Na uradu vlade za komuniciranje so na naše vprašanje, kako se namerava Slovenija odzvati v primeru molka komisije, pojasnili, da je vlada, ki opravlja tekoče posle, že marca letos, ko je evropsko komisijo obvestila o hrvaških kršitvah prava EU in jo pozvala k ukrepanju, sprejela odločitev, da bo Slovenija, če komisija ne bo sprožila postopka proti sosednji državi oziroma če v trimesečnem obdobju ne bo dogovora s Hrvaško o uveljavitvi arbitražne razsodbe, »nadaljevala s postopki, skladno z določbami pogodbe o delovanju EU«. Opozorili so, da je vlada takrat pridobila tudi pritrdilno mnenje pristojnega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. »Ko bo znan odgovor evropske komisije, je ta vlada pripravljena, da se ustrezno odzove,« so poudarili v uradu.

Ali bo ta odločitev na zalogo vzdržala ali ne, ni jasno, sploh zato, ker so pred volitvami v vsaj eni od največjih parlamentarnih strank odkrito podvomili o smiselnosti vlaganja tožbe proti Hrvaški na sodišču EU zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe. V Listi Marjana Šarca so dejali, da bi bilo o vprašanju po 18. juniju vredno ponovno razmisliti in sprejeti odločitev tudi na podlagi signalov iz Bruslja in Luxembourga. Neznanka ostaja tudi največja parlamentarna stranka SDS, ki je bila do arbitražne razsodbe v preteklosti večkrat kritična.

Slovenija ne sme pustiti vtisa, da je blokirana
Med pravno stroko obstaja prepričanje, da bi morala vlada, ki opravlja tekoče posle, o vseh nadaljnjih korakih v zvezi s tožbo proti Hrvaški obvestiti oziroma se posvetovati s parlamentarnimi strankami, zlasti s strankami, ki imajo največ možnosti, da sestavijo prihodnjo vlado, ki bo morala prevzeti vodenje postopka.

Od nove vlade bi bilo tudi korektno, da o morebitni vložitvi tožbe in njeni vsebini seznani novoizvoljeni državni zbor, ki se bo že ta petek sestal na ustanovni seji, menijo sogovorniki. Da pristojni odbor za zunanjo politiko verjetno še ne bo tako kmalu sestavljen, ne bi smelo predstavljati ovire. Strokovnjaki opozarjajo, da Slovenija ne sme izgubiti zagona v reševanju spora s Hrvaško, ki zahteva kontinuirano delo.

»Slovenija na zunaj ne sme narediti vtisa, da je blokirana v nadaljevanju postopka zaradi parlamentarnih volitev oziroma svoje notranjepolitične situacije,« je povedal neimenovani vir s pojasnilom, da je bil takšen tudi postopek v primeru arbitraže, ko je bil odbor za zunanjo politiko na zaprti seji obveščen o vseh fazah postopka.


Da politična situacija v Sloveniji ne bi smela vplivati na nadaljnje korake pri sodnem reševanju spora s Hrvaško, opozarja pravna stroka. »Če komisija ne bo odgovorila, bi bilo treba v razumnem roku sprožiti postopek pred sodiščem EU in ne tega vezati na novo vlado, čeprav četrti odstavek 259. člena pogodbe o delovanju EU ne določa roka za vložitev tožbe v primeru molka komisije,« nam je pojasnil naš vir. Nadaljevanje postopkov, predvsem pa ohranjanje dialoga med ključnimi političnimi akterji sta po mnenju strokovnjakov pomembna tudi zaradi splošnega vtisa, ki ga Slovenija daje nasprotni strani.

  • Odzivanje evropske komisije na hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe je za Slovenijo razočaranje.
  • Danes se izteka trimesečni rok, v katerem EK lahko izreče svoje mnenje.
  • Po neuradnih razlagah vrh EK ni pritrdil novim ocenam njene pravne službe.
  • Je v ozadju drže Bruslja pripadnost Plenkovića Evropski ljudski stranki?