»Odstrel rjavega medveda je nujen za njegovo dolgoročno ohranitev«

Po raziskavi je bila številčnost medveda v Sloveniji lani ocenjena med 750 in 975 medvedov, kar pomeni, da je v zadnjih 10 letih narasla za več kot 60 odstotkov.
Objavljeno
10. februar 2019 08.24
Posodobljeno
10. februar 2019 08.28
Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo po njihovem povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. FOTO: Blaž Samec/Delo
STA
STA
V Zavodu za gozdove Slovenije so ob delitvi mnenj glede odstrela rjavega medveda opozorili, da je ta nujen za dolgoročno ohranitev medveda. »Načrtovana višina odstrela ne ogroža dolgoročnega obstoja medveda, njegova prepoved pa bi ga lahko,« so izpostavili.
 
Po raziskavi, izvedeni v okviru projekta Life Dinalp Bear, je bila številčnost medveda v Sloveniji lani ocenjena med 750 in 975 medvedov, kar pomeni, da je v zadnjih 10 letih narasla za več kot 60 odstotkov. Lokalne gostote medvedov v Sloveniji znašajo 40 osebkov na 100 kvadratnih kilometrov, tako imamo pri nas ene od najvišjih populacijskih gostot medvedov na svetu, so pred dnevi navedli v sporočilu za javnost.

Zatrdili so, da odstrel 175 medvedov, ki ga je za letos potrdila vlada poleg dodatnih predvidenih izgub, kot sta povoz in pogin, v višini 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda. »Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela njegova prepoved, o čemer trenutno odloča upravno sodišče, nepopravljive posledice,« so ocenili.

image
Pri izvajanju ukrepov je ključnega pomena ozaveščenost prebivalstva. FOTO: Pixabay


Medved ni vrsta, ki bi branila svoj teritorij


Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo po njihovem povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa po njihovih opozorilih pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji.

V zavodu so še pojasnili, da medved ni vrsta, ki bi branila svoj teritorij, in tudi nima drugih izrazitih mehanizmov, ki bi preprečevali njihovo visoko gostoto na določenem območju. Rast gostote omejuje razpoložljivost hrane, česar v Sloveniji in drugje v srednji Evropi, kjer se urbana, kmetijska in gozdna krajina tesno prepletajo, ni.

V Sloveniji imamo po njihovih navedbah vzpostavljene številne primere dobre prakse upravljalskih ukrepov. Med te poleg odstrela sodijo preprečitev dostopa do hrane človeškega oz. antropogenega izvora s pomočjo medvedovarnih smetnjakov in kompostnikov, pa tudi varovanje drobnice s pastirskimi psi in visokimi elektroograjami. Pri izvajanju ukrepov je ključnega pomena ozaveščenost prebivalstva.

Upravno sodišče RS je v začetku leta zadržalo izvajanje odloka o odvzemu rjavega medveda iz narave, po katerem je do 30. septembra predviden odvzem 200 medvedov. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je vložila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green. Pred nepopravljivo škodo zaradi neodstrela medvedov so že posvarili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.