Odvzem otrok zaradi šolanja na domu: kje se konča pravica staršev?

Med prazniki je veliko pozornosti pritegnil dogodek, ki se nanaša na odvzem otrok staršem, ki so se odločili za izobraževanje zunaj javno priznanega šolskega sistema. Dogodek, ki ga starši opisujejo kot ugrabitev (otroka sta nastanjena v vzgojnem domu Planina), je postal eden najbolj izpostavljenih primerov odvzema otrok zaradi šolanja na domu v Sloveniji v zadnjem času. Na drugi strani center za socialno delo (CSD) in šolska inšpekcija vztrajata: šlo je za nujen ukrep zaščite otrokove pravice do javno veljavne izobrazbe.

Starši otrok, ki se šolajo na domu, razočarani

Primer ni osamljen. Na CSD Primorska so v zadnjem času obravnavali štiri podobne primere, v dveh pa so se odločili za odvzem otrok, je včeraj poročal Tednik.

Zgodba iz okolice Idrije se je začela leta 2020, ko sta se starša po izkušnji šolanja na daljavo med pandemijo koronavirusa odločila, da bosta otroke izobraževala doma. O tem sta obvestila matično šolo, kot to zahteva zakon. A kmalu so se pojavile težave pri opravljanju obveznih izpitov.

Izpitov nista uspešno opravila

Po podatkih šolske inšpekcije pogoj za šolanje na domu ni le odločitev staršev, temveč tudi uspešno opravljeni izpiti pri vseh predmetih tekočega razreda. Sin in hči izpitov nista opravila. Formalno ima danes 12-letna deklica priznan četrti razred osnovne šole, čeprav bi morala obiskovati sedmega, njen brat pa ima priznan prvi razred namesto petega.

»V prvi vrsti je bila otrokom kršena pravica do javno veljavne izobrazbe,« so za Tednik poudarili na CSD. Po njihovem mnenju takšna izobrazbena vrzel dolgoročno zapira vse poti – od nadaljnjega šolanja do zaposlitve in socialne vključenosti.

Starša trdita, da sta pomoč najprej iskala prav pri državi. Najprej na centru za socialno delo, nato še pri drugih javnih institucijah. »Povsod so nama rekli, da nama ne morejo pomagati,« pravita. Zato sta se obrnila v zasebni sektor in otroke vpisala v ameriško spletno šolo West River Academy.

Ta deluje v več kot 50 zveznih državah ZDA in v številnih državah izdaja uradno priznana spričevala. V Sloveniji pa ne. In prav tu je ključno razhajanje: spričevala, ki jih otroci pridobijo v tej šoli, pri nas nimajo nobene formalne veljave.

Število otrok, ki se šolajo na domu, se je izjemno povečalo med pandemijo, predvsem zaradi nestrinjanja staršev s protikoronskimi ukrepi. FOTO: Shutterstock

Starši se sklicujejo na ustavo. »V zakonu piše, da je izobraževanje obvezno, ne pa šolanje,« poudarjajo. Ustava v 57. členu res določa, da je izobraževanje svobodno, a hkrati nalaga državi dolžnost, da zagotovi osnovnošolsko izobraževanje.

Po razlagi inšpektorata je osnovna šola v Sloveniji obvezna, starši pa so dolžni poskrbeti, da jo otrok zaključi po javno veljavnem programu. Svobodna izbira se po njihovem mnenju konča tam, kjer otrok izgubi možnost pridobitve formalno priznane izobrazbe.

Po mnenju družine in njihovih zagovornikov pa gre za zlorabo kazenskega prava in institucionalno nasilje. Menijo tudi, da bi morala biti izobrazba, pridobljena v okviru mednarodnih izobraževalnih sistemov, priznana tudi v Sloveniji.

Na CSD in inšpektoratu to zavračajo. Poudarjajo, da je bil odvzem nujen ukrep, ker otroci niso bili vključeni v noben sistem, ki bi jim zagotavljal javno veljavno izobrazbo.

Koliko je takšnih primerov?

V Sloveniji se trenutno na domu šolata 602 otroka, leta 2024 se jih je, kot smo poročali tudi na Delu, okoli 700, največ v prvih dveh razredih. Šolska inšpekcija obravnava 549 primerov prekrškov, povezanih z neobiskovanjem pouka. Po njihovih ocenah je približno sto otrok na leto takšnih, ki se šolajo na domu, a ne opravljajo zahtevanih izpitov. Če starši otroka, ki ni opravil ocenjevanja znanja, ne vpišejo v javno ali zasebno šolo po rednem programu, je njegova matična šola dolžna o tem obvestiti inšpekcijo.

Če otroci niso vpisani v šolo ali ne opravijo zaključnih obveznosti, se proti staršem začne postopek zaradi zanemarjanja otrok, družino pa obravnava center za socialno delo.

Število otrok, ki se šolajo na domu, se je zelo povečalo med pandemijo, predvsem zaradi nestrinjanja staršev s protikoronskimi ukrepi – s slabih 400 v šolskem letu 2019/20 je poskočilo na skoraj 700 v naslednjem ter nato na 1600 v šolskem letu 2021/22. Odtlej je spet zaznati upadanje, v zadnjih dveh letih tudi zaradi zakonskih sprememb, ki so uvedle obvezne preizkuse znanja iz vseh predmetov.