
Naročite se
|Prijavite se
Medtem ko se je v Italiji razvnela bitka o Aperol Spritzu in številni lokali v vročih dneh vabijo na »osvežitev« s pivom ali poletnimi koktajli, ostaja ključno vprašanje: koliko je alkohol ob visokih temperaturah sploh tvegan? Strokovnjaki opozarjajo, da varne količine ni, vročina pa tveganja še poveča.
Iz NIJZ in Slovenskega društva za kronične in nenalezljive bolezni so za Delo pojasnili, da v vročini ni mogoče določiti količine alkohola, ki bi bila varna. Ob visokih temperaturah, izpostavljenosti soncu ali telesni dejavnosti je zato po njihovih navedbah najvarneje, da alkohola ne uživamo.
Na NIJZ so ob sklicevanju na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije opozorili, da alkoholne pijače niso primerne za nadomeščanje tekočine v vročih dneh. Odsvetujejo tudi brezalkoholne različice z veliko sladkorja, priporočajo pa vodo in druge nesladkane brezalkoholne pijače, ki pomagajo ohranjati ustrezno hidracijo ter podpirajo uravnavanje telesne temperature.
Kot pojasnjujejo na NIJZ, alkohol poveča odvajanje tekočine iz telesa, obenem pa oslabi presojo in zaznavanje. Zaradi tega lahko človek predolgo ostane na soncu, pretirava s telesno dejavnostjo ali popije premalo vode. Alkohol zmanjša tudi sposobnost prepoznavanja zgodnjih znakov vročinske obremenitve in pravočasnega ukrepanja.
Je zaradi alkohola in vročine več obiskov urgence?
Kot so za Delo pojasnili iz UKC Ljubljana in ZD Ljubljana, tovrstnih evidenc ne vodijo. Iz ZD Ljubljana so pri tem dodali, da je natančno število težko oceniti, saj se podobne zdravstvene težave, kot so kolapsi, glavoboli, bruhanje, oslabelost, pojavljajo tudi v obdobjih, ko ni vročinskih valov. Glede na to, da je bilo lani poleti izrazito vroče z vročinskimi valovi, ocenjujejo, da bistveni razlik v številu obravnavanih tovrstnih primerov ni.

Pri tem ni bistveno, ali nekdo pije pivo, vino, koktajl ali žgano pijačo. Tako na NIJZ kot v društvu poudarjajo, da je učinek odvisen predvsem od količine zaužitega čistega alkohola. Približno deset gramov ga vsebuje deciliter vina, 2,5 decilitra piva ali 0,3 decilitra žgane pijače.
Na NIJZ opozarjajo, da o varnem pitju alkohola ne moremo govoriti, temveč le o pitju z manjšim ali večjim tveganjem. Več ko človek popije, večjemu tveganju izpostavlja sebe in druge.
Tudi pijače z veliko sladkorja, npr. radler, niso najprimernejša izbira za nadomeščanje tekočine v vročih dneh. Čeprav prispevajo k vnosu tekočine, z njimi pogosto zaužijemo velike količine sladkorjev, so opozorili z NIJZ. Ob tem naj opozorimo na izsledke nedavnega tržnega pregleda brezalkoholnih radlerjev, ki je pokazal, da s pollitrsko pločevinko radlerja v povprečju zaužijemo okrog sedem čajnih žličk sladkorja.
V Slovenskem društvu za kronične in nenalezljive bolezni so posebej opozorili tudi na družbeno normalizacijo alkohola. Ohlajeno pivo ali koktajl sicer lahko dajeta občutek kratkotrajne osvežitve, vendar telesa v resnici ne hidrirata. Prepričanje, da alkohol odžeja, po njihovem dodatno utrjujejo oglaševanje ter povezovanje alkohola s poletjem, športom, pikniki, festivali in sprostitvijo.
Na NIJZ med posebej ranljive skupine uvrščajo otroke in mladostnike, nosečnice in doječe ženske, starejše, ljudi z akutnimi ali kroničnimi boleznimi, osebe, ki jemljejo zdravila, ljudi z odvisnostjo ter vse, ki vozijo, delajo s stroji ali na višini. V društvu pa dodajajo, da mednarodne raziskave kažejo, da je raba alkohola lahko dejavnik tveganja za težje zdravstvene izide v času vročinskih valov.
Slovensko društvo za kronične in nenalezljive bolezni (SNCDA) je na spletni strani pred kratkim organizatorje dogodkov k dostopu do brezplačne vode. Menijo, da dostopna, jasno označena in brezplačna pitna voda ni le vprašanje udobja, ampak osnovni ukrep za zmanjševanje zdravstvenih tveganj. Pomembni so tudi senca oziroma prostori za ohlajanje, možnost počitka in jasna opozorila glede kombinacije alkohola, vročine in telesnega napora.
Komentarji