Prvi mož Darsa Andrej Ribič: Brezplačnega kosila ni

Vlada s predlogom zakona o interventnem ukrepu za štiri mesece podaljšuje veljavnost letnih elektronskih vinjet. Veljavnost se bo po predlogu zakona podaljšala šteto od dneva poteka njihove veljavnosti, določene ob nakupu, in sicer za motorna kolesa, osebna vozila in bivalna vozila, katerih veljavnost 1. decembra leta 2025 še ni potekla.

Veljavnost vinjet podaljšujejo za štiri mesece, na Obali jih odpravljajo

Kot so pojasnili v vladi, bodo s podaljšanjem veljavnosti vinjet blažili negativne posledice zmanjšane pretočnosti cestninskega omrežja zaradi velikega investicijskega cikla na avtocestnih odsekih ter ohranili zaupanje uporabnikov v sistem vinjetnega cestninjenja.

Na vladni predlog se je odzval predsednik uprave Darsa Andrej Ribič. »Dars je imel letos največji cikel rekonstrukcij in obnov v zadnjih 15 letih, začeli pa smo tudi veliko novogradenj, predvsem na tretji razvojni osi. To delamo zaradi varnosti in pretočnosti, promet se namreč povečuje, in če hočemo, da so ceste pripravljene, moramo nadoknaditi zaostanke zadnjih 15 let,« je povedal Andrej Ribič.

Predlog vlade je Ribič podprl, če gre v smeri tega, da se »želimo uporabnikom odkupiti zaradi nevšečnosti«. Kot je pojasnil, bodo finančne posledice znašale nekaj več kot 20 milijonov evrov izpada iz cestninjenja in 70 milijonov evrov likvidnostnega premika. Natančni izračun bodo lahko podali, ko bodo natančneje proučili ukrep.

Prihodki iz cestnin so namreč glavni vir za Dars. Lani so s prodajo e-vinjet zaslužili 241 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej. Skupaj s cestninami za tovorni promet in predornino za Karavanke je sicer Dars lani zbral 533,6 milijona evrov.

Dars ne bo zmanjšal investicij

Ribič ne pričakuje, da bi zaradi zamika denarnega toka imeli težave pri poplačilu obveznosti, prav tako ne bo zmanjšal investicijskih aktivnosti. »Naprej gremo z isto intenzivnostjo. Če bi lahko pridobivali gradbena dovoljenja hitreje, bi investicije še pospešili,« je rekel Ribič.

Zaradi obsežnih investicij - za gradnjo avtocest imajo letos načrtovanih 153 milijonov evrov, za obnove pa 87,5 milijona evrov, kar je bistveno več kot v prejšnjih letih - si Dars prizadeva tudi za dražje vinjete. Vlada je Darsu glede slednjega prisluhnila pred dvema letoma, Andrej Ribič pa je v nedavnem intervjuju za Delo dejal, da Dars vsako leto predlaga podražitev vinjet: »Hrvati, denimo, imajo bistveno višje cene; za pot od Zagreba do Dubrovnika in nazaj plačate skoraj toliko kot za slovensko celoletno vinjeto. Vinjeta po sedanji ceni ne pokriva vseh stroškov, ki jih imamo z gradnjo infrastrukture. Upam, da se bo njena cena prilagodila našim potrebam, kar ne pomeni velike podražitve.«

Upravljavec cestninskih cest, to je družba Dars, bo podaljšanje v skladu s predlogom vlade izvedel brez zaračunavanja kakršnih koli stroškov cestninskim zavezancem. 

Spomnimo, med epidemijo sta zaradi omejitve gibanja med občinami takratni opozicijski LMŠ in SAB predlagali podaljšanje veljavnosti vinjete za tri mesece, čemur koalicija ni prisluhnila, predlogu je nasprotoval tudi Dars.

Na obalno cesto brez vinjete

Vlada je hkrati ministrstvu za infrastrukturo naložila, naj uredi prekategorizacijo hitrih obalnih cest v kategorijo glavne ceste, ki se določi kot izbirna cestninska cesta. Uporaba odseka ceste med Škofijami in Izolo bo tako za osebna vozila brezplačna, kar bo razbremenilo lokalne ceste in naselja, ki so zdaj pogosto preobremenjena. Ukrep prekategorizacije začne veljati 1. januarja 2026 in je predviden kot začasen ukrep do zgraditve hitre ceste Koper–Dragonja.

»Brezplačnega kosila ni,« je Ribič glede začasne ukinitve vinjet za obalno cesto odgovoril na vprašanje, ali se mu zdi, da gre za predvolilni bombonček. Ko gre za podaljšanje veljavnosti vinjet, temu po njegovem ni tako. Ukrep, sprejet na primorski cesti, pa se mu medtem ne zdi najbolj primeren. 

Zadovoljni Istrani

»Končno smo jih prepričali. Ampak je trajalo 17 let!« Tako je pozdravil odločitev slovenske vlade o ukinitvi cestninjena na obalani hitri cesti (H5 in H6) predstavnik civilne iniciative Koper Edmond Gašpar, ki je menill, da bi to morale sprejeti že prejšnje vlade. Vendar so domačini in uporabniki ceste vseeno zadovoljni. Veliko zaslug imajo istrski poslanci v državnem zboru z Meiro Hot (SD) in Felicejem Zizo (narodnosti) na čelu, ki sta spomladi sprožila zbiranje podpisov in dobial več kot 8000 glasov podpore.

»Pozdravljam odločitev vlade in verjamem tudi tistim, ki trdijo, da bo odprava vinjet za ta del ceste trajen. Krajanom so na zborih občanov pri predstavitvi državnega lokacijskega načrta za obalno hitro cesto v letih 1993 in 1994 dali častno besedo, da to ne bo plačljiv odsek ceste, vendar so 13 ali 14 let kasneje na obljubo pozabili. Vlada je nerodna tudi zato, ker ni izkoristila priložnosti in ob tem ni izjavila, da je poteza tudi posledica spoštovanja duha osimskih sporazumov in dobrega obmejnega sodelovanja med državama, kar je osnovni namen teh sporazumov,« je dejal Edmond Gašpar.

Vse dosedanje slovenske vlade in vsi predstavniki Darsa so se na vso moč upirali možnosti ukinitve vinjet, češ da bo to povzročilo veliko škodo Darsu in prometni politiki, pri tem pa jih ni zanimala škoda, ki jo je tak sistem povzročal slovenski Istri, vasem v koprskem zaledju, gospodarstvu in okolju. Šele vztrajanje Meire Hot in Feliceja Zize je sprozilo razpravo v državnem zboru, kjer se je pokazalo, da večina poslancev in večina strank razume prometne težave na obalni hitri cesti. Že v razpravi je bilo zaznati precejšnjo naklonjenost predlogu o ukinitvi vinjet, kar so najhitreje razumeli in se odzvali v stranki SDS s predlogom novele zakona o ukinitvi cestninjenja. To je dojela celo stranka, ki je pred 17 leti uzakonila cestninjenje. Zdaj pa je vlada Roberta Goloba našla še eno rešitev, s katero so prehiteli hiter predlog stranke SDS.

Vlada je naložila ministrstvu, da pripravi vse potrebno za prekategorizacijo hitre ceste v glavno cesto in zato vinjeta za osebna vozila ne bo več potrebna. Ker pa bo cesta ostala v upravljanju Darsa, bodo tovorna vozila morala še naprej plačevati cestnino. Tak ukrep bo veljal predvidoma začasno, vse do tedaj, ko bo zgrajena nova hitra cesta med Koprom (Bertoki) in Dragonjo (mejo s Hrvaško). Zanjo že 21 let pripravljajoi državni prostorski načrt in ga bodo še nekaj let. Zato ocenjujejo, da bi bila lahko najhiterje zgrajena šele čez deset let.

Poslanka Meira Hot je dejala, da bo odločitev izboljšala kakovost življenja v naši regiji, zmanjšala prometne zastoje in prinesla bolj pošteno ureditev za vse, ki se vozijo po tej cesti: »Zmanjšala bo promet skozi naselja, izboljšala pretočnost in varnost ter prispevala k čistejšemu in manj hrupemu okolju To je rezultat večletnih prizadevanj, pobud, razprav in vztrajnega opozarjanja na prometne težave v tem okolju.«

Poslanec iz vrst italijanske narodnosti Felice Ziza je prav tako zelo zadovoljen ins e zahvaljuje pripadnikom narodnosti, ki so pomagali zbrati več kot 5000 podpisov pod peticijo: »Toda sam se bom kljub temu trudil dokazati, da je takšna ukinitev vinjet tudi posledica izpolnjevanja usmeritev iz osimskih sporazumov. Ker ti sporazumi veljajo za celotno nekdanjo cono B Svobodnega tržaškega ozemlja, bom zdaj skušal prepričati tudi hrvaške kolege, da bi morali cestninjenje odpraviti tudi na cesti v hrvaški Istri vse do reke Mirne, saj je tudi Hrvaška ratificirala osimske sporazume.«

Poslanka Gibanja Svobode Tamara Kozlovič vladno odločitev razume tudi kot zavezo vlade, da se v nakrajšem času izvede gradnja prepotrebne tranzitne ceste Koper - Dragonja. »Sicer pa je ta rešitev podobna tisti v Mariborui kjer je bila pred časom izvzeto cestninjenja na odseku Pesnica - Tezno, « je dejala.

»Seveda sem vesel te odločitve, saj prinaša rešitev za številne koprske občane. Ne pa za vse. Na primer za tiste iz Šmarij ali drugih vasi iz piranske občine, ki bodo trpeli zaradi gneče in zastojev na tranzitni Šmarski cesti v hrvaško Istro. Vsi čakamo hitro rešitev za tranzitno cesto do hrvaške meje,« je dejal koprski župan Aleš Bržan.

Predlog novele zakona o odpravi cestninjena na obalni cesti, ki ga je vložila SDS bo prihodnji teden vseeno na dnevnem redu državnega zbora. Čeprav novela zakona več ne bo imela smisla (uredbo o prekategorizaciji obalne ceste bo sprejela vlada), pa nekateri pričakujejo, da bodo predlagatelji vseeno še razpravljali o tej temi, to le zaradi razprave same in iskanja politične pozornosti.