
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Po tem, ko je predsednik stranke SDS Janez Janša prejšnji teden napovedal, da bo, če bo zmagal na volitvah ukinili financiranje nevladnih informacij, so se odzvale ostale parlamentarne stranke.
Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je poudarila pomen civilne družbe. Napoved Janše je Vrečkova v današnji izjavi za medije označila za populizem in težnjo, da uniči vse, ki se z njim ne strinjajo.
Vrečkova je poudarila, da civilna družba ni problem, ampak jo je treba v vsaki demokratični družbi krepiti. »Problem je populizem, problem je skrajno desna retorika in problem je sovraštvo,« je dejala Vrečkova, ki verjame, da sovraštvo in žaljiva retorika ne bosta prevladali.

»Ne želimo si živeti v enoumju, kjer je kritičen glas zatrt,« je dejala, ob tem pa potegnila vzporednice z delom predsednika ZDA Donalda Trumpa in premierja Madžarske Viktorja Orbana.
»Norčevanje in nabiranje političnih točk zgolj zaradi tega, ker se nekdo s civilno družbo, z enim njenim delom ne strinja, je nespodobno za politika,« je še povedala Vrečkova. Dodala je, da je cel spekter nevladnih organizacij v Sloveniji, ki je zgrajena na civilnodružbenem gibanju.
Po besedah poslanke SD Mojce Šetinc Pašek predsednik SDS-a spet vnaprej določa, kdo je njegov politični sovražnik. Kot je Šetinc Pašek dejala za STA, Janša s tovrstnimi izjavami izključuje in vnaprej nakazuje, kakšno bo njegovo vladanje, »če bo do njega spet prišlo. Šlo bo znova za zdrs v neke avtoritarne vode, vnaprej nakazuje poti v neke nedemokratične zgodbe,« meni.
Poudarila je, da je civilna družba, ne glede na to, kakšni so njeni politični pogledi na svet, za vsako demokratično državo izjemnega pomena in da vse demokracije temeljijo tudi na nevladnih organizacijah.
»V končni fazi med nevladne organizacije ne sodi samo 8. marec, ki mu je očitno največji trn v peti, ali pa Glas ljudstva, ampak tudi Gasilska zveza Slovenije, tudi Rdeči križ, tudi Karitas, tudi druge civilne zgodbe. In očitno bi on rad ukinil vse ali pa vse priključil svoji stranki,« je dejala.

»Upam, da se vsi zavedamo, kaj tovrstne napovedi pomenijo in zakaj bi bilo dobro, da na naslednjih volitvah ali v tej kampanji na nek način pogledamo in se vendarle pogovarjamo, da tovrstne napovedi preprečimo, ker je to za Slovenijo slabo,« je dodala poslanka SD.
Zaradi tega »vnaprejšnjega Janševega strašenja, kako in kaj od civilne družbe bo ukinil«, si po besedah Šetinc Pašek v SD prizadevajo in si bodo prizadevali, da bo naslednja vlada levosredinska.
Poslanka Svobode Tereza Novak je poudarila, da je napoved Janše napad na demokracijo. Janša po mnenju Novak ukinitev financiranja organizacij, ki so izjemnega pomena, napoveduje v strahu pred kritiko in izkorišča za razdvajanje.
»Nevladne organizacije v Sloveniji predstavljajo enega od temeljev naše demokratične ureditve,« je v današnji izjavi za medije v DZ dejala Tereza Novak, pred nastopom poslanske funkcije sicer izvršna direktorica Slovenske filantropije.
Slovenija groženj »zaradi ideološkega boja« ne sme dovoliti in sprejeti kot dejstva, meni Novak. S tem ne napada samo nevladnih organizacij, ki so organizirana civilna družba, ampak tudi institucije, ki varujejo človekove pravice, kot sta Varuh človekovih pravic in Komisija za preprečevanje korupcije. To pa čaka Slovenijo, »če bomo prepustili oblast Janši in somišljenikom«, je ocenila.

Omenjena napoved Janše je posledica strahu pred kritičnimi glasovi nevladnih organizacij in drugih, je dejala poslanka. Povedala je, da so jih že vajeni iz prejšnjega mandata, med drugim s finančnim izčrpavanjem Slovenske tiskovne agencije.
Poudarila je tudi, da so med nevladniki mnogi, ki delujejo na področju sociale, zdravstva in šolstva. Denar prejemajo na podlagi javnih razpisov in javnih naročil, delo pa morajo upravičiti z mnogimi dokazili.
Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je v odzivu na napoved o ukinitvi financiranja nevladnih organizacij dejal, da je treba po volitvah narediti razliko med nevladniki, ki delajo v dobro ljudi, in tistimi, ki so podaljšek »leve radikalne politike«.

NSi zagovarja manj dotacij in več odločanja državljanov o tem, kam bo šel njihov denar, je še dejal. Tako se je treba še naprej pogovarjati o zviševanju enega odstotka dela dohodnine, ki ga lahko državljani vsako leto namenijo organizaciji po izboru, in sicer do pet odstotkov. Meni, da bodo organizacije, ki delajo v dobro ljudi, državljane prepričale, da jih podprejo.
Hkrati je poudaril, da je številnim nevladnim organizacijam, kot so gasilci in organizacije za socialno-varstvene storitve, treba podeliti poseben status, meni.
Komentarji