
Postanite naročnik | že od 14,99 €

V sindikalnih centralah so zadovoljni s potekom zbiranja podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Koliko so jih zbrali doslej, sicer ne vedo, je pa zanimanje ogromno, tako da jih do ponedeljka, ko jih morajo vložiti v DZ, pričakujejo krepko prek potrebnih 2500.
Podpise zbirajo sindikalne centrale, samo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na desetih naslovih, so za STA povedali v ZSSS. Na sedež zveze po njihovih navedbah prihaja ogromno ljudi, ki bi radi prispevali podpis in pomagali tudi pri prihodnjih korakih za razpis referenduma.
Medtem je STA neuradno izvedela, da v nekaterih podjetjih zaposlenim prepovedujejo prispevanje podpisov.
Na Univerzi v Ljubljani pa so denimo zaradi pobud, ki se v njenih posameznih članicah pojavljajo v zvezi z opredeljevanjem do referendumske pobude ter organiziranim zbiranjem podpisov v prostorih univerze, na dekane in tajnike članic naslovili obvestilo o ravnanju v takšnih primerih, skladno s katerim v prostorih in v okviru delovanja univerze ni dopustno organizirano politično ali drugo agitiranje. Ne nasprotujejo pa zbiranju podpisov v sindikalnih centralah oziroma v prostorih sindikalnih zaupnikov.
»Izjava Univerze v Ljubljani /.../ pomeni grožnjo svobodi sindikalnega delovanja, svobodo izražanja in družbenega angažiranja akademske skupnosti,« so se danes odzvali v Levici. Akademski delavci z zbiranjem podpisov po njihovih besedah ne izvajajo volilne agitacije, temveč udejanjajo ustavno pravico sindikalnega organiziranja in se opredeljujejo do pomembnega družbenega vprašanja. »Univerza se je s prepovedjo zbiranja podpisov v političnemu ringu jasno postavila na stran represivne desnice, ki duši svobodno izražanje mnenj in aktivno državljanstvo,« so kritični.
Sindikati bodo torej podpise, ki jim jih pomagajo zbirati tudi v nevladnih organizacijah in strankah odhajajoče koalicije, v DZ vložili v ponedeljek. Ob 14. uri bodo imeli pred poslopjem DZ tudi novinarsko konferenco.
V sindikalnih centralah so interventni zakon preimenovali v zakon za razkroj Slovenije. Kot poudarjajo, je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. Na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.
Zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis referenduma so v torek zagnali v prepričanju, da morajo ubraniti socialno državo pred razkrojem. DZ bo moral po vložitvi podpisov odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Če bodo poslanci vmes sprejeli sklep o nedopustnosti razpisa referenduma - interventni zakon namreč vključuje davčne določbe -, se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
Zakon so pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. Predpis vključuje ukrepe zoper grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Prinaša tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
Komentarji