»Ograja je postavljena tako, da spodbuja incidente«

Psiholog Peter Umek prepričan, da je cilj rumenih jopičev le zanetiti iskro.

Objavljeno
03. julij 2020 16.45
Posodobljeno
03. julij 2020 16.48
Ne samo rumeni jopiči, tudi postavljanje ograj po mnenju psihologa Petra Umeka spodbujajo trenja in napetosti. Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Redni petkovi protesti proti vladajoči koaliciji in po novem istočasno tudi shod rumenih jopičev v podporo vladi, po oceni mnogih le povečuje možnosti za trenja in napetosti med obema poloma, kar bi lahko sicer ob provokacijah mirno združevanje sprevrglo tudi v nasilje.

Za razliko od protestnikov, ki se ob petkih že več tednov zbirajo v središču Ljubljane, in mnoge med njimi po mnenju psihologa in predavatelja na fakulteti za varnostne vede Petra Umeka niti ne zanima kakšna leva ali desna ideologija, je drugače s tako imenovanimi rumenimi jopiči.

»Shod enih in drugih je legitimna oblika protesta ali podpore, to moramo kot demokratična družba dopustiti. Ne gre pa spregledati, da rumeni jopiči pomenijo le provokacijo in imajo v ozadju točno določeno politično prepričanje in strankarsko podporo. Ker so med njimi, kot je razvidno, tudi skrajni desničarji, to res lahko pomeni grožnjo in nevarnost,« razmišlja Umek.
Naj imajo podporniki vlade svojo manifestacijo kakšen drug dan v tednu, še opozarja Umek, tako bi izkazali resen namen, da niso vsi proti tej vladi, na takšen način pa vse bolj spominja le na željo, da bi zanetili iskro.


Brez vizije protestnikov ne bo uspeha


Ob tem dodaja, da protesti sprva niti niso bili usmerjeni izključno proti vladi, ampak so se začeli po aferi z maskami, kjer smo lahko videli, kako trenutna politika deluje, zagovarja svoje in takoj napada in diskreditira druge. Trenutno je situacija takšna, da je veliko nezadovoljstva, pravi Umek, in dodaja, da imajo nekateri čisto jasne zahteve in razloge za protest, recimo samozaposleni v kulturi, spet drugi pa protestirajo iz splošnega nezadovoljstva.

»Osebno menim, da nekaterih petkovih protestnikov ideologija sploh ne zanima, niso ne levičarji, ne desničarji. Gre za nezadovoljstvo iz več razlogov, nekateri pa sploh ne vedo, kaj hočejo in zaradi tega ti protesti kakšnega uspeha ne bodo imeli. Tega se vladajoča koalicija dobro zaveda, zato jih sploh ne jemlje resno,« pravi sogovornik.


Brez posluha za stroko in ljudstvo


Da je vlada prevečkrat svojeglava, ne prisluhne niti stroki, kaj šele ljudstvu, po mnenju Umeka kaže tudi opozorilo epidemiološke stroke glede vnovičnega tveganja za razširitev koronavirusa. »Seveda mora država tehtati med zaostrovanjem ukrepov in na drugi strani posledicami za gospodarstvo in ekonomijo, ampak to je treba jasno povedati, ne pa se obnašati, da politika vse ve. Tudi takšno vzvišeno ravnanje, vključno s tem, da stalna napetost zaradi virusa že sama po sebi prinese nekaj nezadovoljstva, ima za posledico petkove proteste.«

V tem tednu se je po prepričanju Umeka zgodilo kar nekaj, kar samo generira nezadovoljstvo. Razlogi za odstop notranjega ministra Aleša Hojsa in generalnega direktorja policije Antona Travnerja, nato še pismo Janeza Janše generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi samo kaže na to, kako vladajoča politika deluje in si želi podrediti vse sisteme.

Umek je v svoji karieri veliko delal s policisti, tudi s poveljniki posebne enote, kakršna skrbi za red in mir na protestih. »Moram priznati, da je policija na tem področju izredno strokovna in usposobljena. Znanje so nabirali tudi v tujini, kjer imajo več izkušenj z nasiljem in huliganstvom. Zato moramo policiji pustiti, da po lastni presoji opravlja svoje delo, brez političnih usmeritev.«


Skok prek ograje je izzivanje in provokacija


Eno takšnih političnih dejanj je sporno postavljanje zaščitne ograje, ki po Umekovi oceni prav kliče po tem, da je protestniki ne upoštevajo, saj je na nek način izzivalna in spodbuja incidente, kar privede do sporov s policijo. Protestnikom bi bilo treba omogočiti, da se sprehodijo mimo parlamenta, hrama demokracije. Ukrepe pa se stopnjuje na podlagi realne varnostne ocene, ne pa samo zato, ker so protestniki drugače misleči, lahko tudi zaradi političnega prepričanja.

A je ob tem jasen, da pač ograja je, tam kjer je, in vsak zgleden in dobronameren protestnik naj to upošteva. »Če gre čez njo v varovano območje, naj sprejme posledice. Gre za izzivanje in provokacijo. To je enako, kot če bi jaz ocenil, da je omejitev 60 kilometrov na uro na nekem območju nepotrebna in bi vozil sto. Potem moram upravičeno sprejeti posledice. Prav zato je prav in razumljivo, da policija v takšnih primerih ukrepa. Kot smo videli, pa so policisti izredno strokovni. Provocirati policiste, ki le opravljajo službo, je povsem nerazumljivo,« je sklenil Umek.


Dva neprijavljena shoda


Tomaž Tomaževic z ljubljanske policijske uprave je pojasnil, da bosta danes po njihovih podatkih potekala dva shoda, kjer bosta skupini, ki izražata nasprotni stališči glede trenutnih razmer.

»Ker shodi niso prijavljeni na pristojni upravni enoti, organizator ni znan, tudi sam kraj shoda tako ni določen. Udeleženci se lahko neorganizirano gibajo po celotnem mestnem središču. Vse to lahko pomeni tudi povečanje možnosti za ogrožanje javnega reda in vpliva na varnost ostalih udeležencev shoda, policistov in varovanih objektov,« so glavne težave, s katerimi se soočajo.

Da bosta shoda potekala mirno, svetujejo, naj upoštevajo navodila policistov, svoje postopke pa bo policija tudi dokumentirala z videonadzorom.

Ker koronavirus še vedno grozi, Tomaževic dodaja, naj udeleženci v okviru preprečevanja morebitnih okužb z nalezljivimi boleznimi upoštevajo predvideno varnostno razdaljo in se izogibajo morebitnim tesnejšim stikom z ostalimi, hkrati pa upoštevajo tudi vse druge priporočene ukrepe NIJZ za preprečevanje okužb.