Okrnjena svetovni dan piva in dan hmeljarjev

Kljub prepovedi množičnega druženja ob fontani piv v Žalcu tam pričakujejo dvestotisočega kupca vrčka.

Objavljeno
06. avgust 2020 06.00
Posodobljeno
06. avgust 2020 06.00
Slovenski hmelj je v svetu zelo cenjen. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Žalec, Braslovče – Strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) bodo ta teden začeli vzorčenje in napovedovanje tehnološke zrelosti hmelja. Kot pravi predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, za zdaj kaže, da bo letina povprečna, čeprav se avgusta lahko še vse spremeni. Povsem drugačna bosta tudi dan hmeljarjev v Braslovčah in praznovanje svetovnega dneva piva v Žalcu, saj zaradi zahtev Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) velikega druženja ljudi ne sme biti.

Tradicionalni dan hmeljarjev, ki ga vsako drugo nedeljo v avgustu pripravijo v Braslovčah, bo namesto nekajtisočglave množice sprejel le okoli petdeset ljudi. »Seveda bi bilo drugače z veselico in povorko, ampak tako je. Še vedno pa upamo, da se bomo lahko udeležili hmeljarsko-pivovarskega sejma v Nürnbergu. Za zdaj še ni odpovedan, je pa to eden največjih tovrstnih sejmov na svetu, kjer po navadi predstavimo 13 naših vzorcev hmelja in osem tipov piva, zvarjenih iz našega hmelja,« razlaga Janez Oset.


Letina še uganka

 

Kakšna bo letošnja letina, si ne upa napovedati še nihče, več bo znanega po 20. avgustu, ko bo svoje delo opravila komisija kmetijsko-gozdarske zbornice, združenja hmeljarjev, ministrstva za kmetijstvo in IHPS, pove novi direktor IHPS Bojan Cizej. Oset pravi le, da za zdaj kaže na povprečno letino: »Letos je veliko padavin, kar je lahko problem tam, kjer je zemlja težka. Velika katastrofa je bila v delu doline, kjer se je zrušila žičnica, neurje je naredilo svoje. Ampak proti naravi ne moremo narediti ničesar. Tudi zato je težko napovedovati, saj je avgust mesec, ki hmelj da ali pa ga vzame.«

image
Na fontani piv jutri pričakujejo dvestotisočega kupca vrčka, ki bo dobil tudi nagrado. FOTO: Leon Vidic/Delo


Slovenski hmeljarji so v svetu precej cenjeni, vsako leto okoli 95 odstotkov hmelja izvozijo. Oset je prepričan, da tudi zaradi močne podpore stroke: »Vse naše, slovenske sorte so bile vzgojene v IHPS. Hvala bogu, da imamo svoj inštitut, v svetu so namreč le trije, poleg nas imajo svoj inštitut še nemški in češki hmeljarji. Hmeljarji smo tudi edina panoga v slovenskem kmetijstvu, ki sofinanciramo žlahtnjenje.«
 

Fontana dobra naložba


Največ zelenega zlata pridelajo v Savinjski dolini, fontano piv v Žalcu so tako posvetili slovenskemu hmeljarstvu in pivovarstvu. Vsako sezono se na njej v povprečju predstavi 20 pivovarjev in 25 različnih piv, ki so vsa varjena s slovenskim hmeljem. Doslej se je skupno predstavilo več kot 70 različnih slovenskih malih pivovarjev s svojimi pivi, stočili pa so več kot 115.000 litrov piva. Župan Janko Kos pravi, da če so sprva še trepetali in upali na uspeh, jih zdaj s pivskimi in vinskimi fontanami že posnemajo doma in v tujini: »Naložba v fontano se je že povrnila. Ampak če bodo take sezone, kot je ta, ne bo dobro.«

Prav ob jutrišnjem svetovnem dnevu piva pričakujejo, da si bo na fontani pivo natočil dvestotisoči kupec vrčka. Kljub omejitvam NIJZ, ki so znatno oklestile dogajanje, bodo kupca nagradili, a Kos je razočaran: »Vse omejitve bi lahko upoštevali, načrtovali smo veliko srečanje malih slovenskih pivovarjev in zabavo. Ljudje potrebujejo kulturo, glasbo, družbo. S takimi omejitvami delajo duševno, moralno in finančno škodo.«