Tiskane izdaje
Koper, Pulj – »Če bo šlo vse po sreči, bomo hrvaški in slovenski oljkarji še letos imeli skupno zaščiteno poreklo oljčnega olja. Hrvaška mora do 18. maja v Bruselj poslati elaborat, skupaj z že poslanim podpisom slovenskega ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Na objavljene dokumente v hrvaškem in slovenskem uradnem listu v pravkar zaključeni enomesečni razpravi ni bilo pripomb,« je pojasnil regijski »minister« za kmetijstvo istrske županije Milan Antolović.
»To bo prvo oljčno olje, ki bo imelo čezmejno zaščiteno označbo porekla (ZOP),« je povedala vodja akreditiranega laboratorija za preizkušanje olja z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper Milena Bučar Miklavčič, ena od pobudnikov predloga za skupno zaščito označbe porekla, saj je to velik korak k razvoju oljkarstva in njegovemu uveljavljanju v svetu. To ni prvi tak skupni proizvod, poudarja Milan Antolović, saj so istrski pridelovalci pršuta že leta 2015 dosegli skupno zaščito istrskega pršuta. Takoj po oljkah bodo čebelarji iz (slovenske in hrvaške) Istre ter Lovrana, s Cresa in Lošinja zaščitili še istrski med. Za noben proizvod ne bo več smelo biti uporabljeno ime Istra. Ta »čast« bo pripadla oljčnemu olju, ki velja za nekakšno »svetinjo« med istrskimi pridelki.
Za povečanje kliknite na inforafiko.
Brez pomislekov
Odločitev, da bodo istrski in hrvaški oljkarji v evropski komisiji skupaj zaščitili poreklo oljčnega olja, so podprli tako v Bruslju kot tudi prebivalci Istre, ki se zavedajo pomembnosti enotnosti istrskega prostora. Slovenski oljkar Vanja Dujc je to tako utemeljil: »Gotovo je to enoten geografski pojem. Ko v Sloveniji govorimo o Koroški ali Štajerski, nikoli ne rečemo, da gre za slovensko Koroško in slovensko Štajersko. Tudi Hrvati nikoli ne rečejo Istri, da je hrvaška Istra. Samo Slovenci so izumili geografski pojem 'slovenska Istra', ki je verjetno plod določenih kompleksov. Enotna znamka je logična, gre za zelo podoben proizvod oljkarjev v Istri. Še posebno pomembno pa je, da bo takšna geografska znamka precej pripomogla k uveljavitvi našega olja v svetu. Če bo v svetu uspelo kakemu hrvaškemu oljkarju, bo to tudi v korist slovenskih in obratno.« Od okoli 40 največjih oljkarjev sta le dva imela nekaj pomislekov proti takemu predlogu, pa še to ne vsebinskih, je še pojasnil Dujc.
Slovenija je postopek zaščite svojega ekstra deviškega oljčnega olja začela že leta 1999, ko so postopke začeli prvi trije oljkarski zanesenjaki: Dušan Moljk, Angelo Hlaj in Vanja Dujc. Končno zaščito porekla so za oljčno olje slovenske Istre dosegli leta 2007. Takšno evropsko znamko geografske zaščite lahko uporablja (različno po letih) od 47 do 80 slovenskih oljkarjev, ki povprečno pridelajo eno desetino oljčnega olja v državi. Število niha tudi zato, ker certificiranje olja stane in ob slabih letinah nekateri odstopijo od teh dodatnih stroškov.
Lani je Hrvaška v Bruslju prijavila postopek zaščite označbe porekla za istrsko ekstra deviško oljčno olje, čemur je Slovenija najprej nasprotovala z argumentom, da imamo v Sloveniji že zaščiteno olje slovenske Istre. Malo je manjkalo, da bi nastal spor za geografsko znamko, a so se istrski oljkarji medtem sestali in se dogovorili, da bodo dosegli zaščito ekstra deviškega oljčnega olja Istra. S slovenskega ministrstva so potem dobili pripombo, naj pred podajo vloge proučijo, ali jim evropska komisija ne bi zavrnila take vloge zaradi uporabe geografskega imena Istra za znamko. »Če v Toskani in na Siciliji svoje olje lahko označijo tako, da kot ime olja zapišejo Sicilia, potem to lahko naredimo tudi v Istri,« pravi Milan Antolović. »Še posebno zato, ker se oljkarji z obeh strani meje o tem strinjamo. Slovenski oljkarji so dali pobudo, mi smo to pobudo podprli in upam, da bomo znamko dobili še letos. Dogovorili smo se tudi, kdo in kako bo certificiral zahtevano kakovost olja. V obeh državah bodo za analize in nadzor skrbeli tamkajšnji akreditirani laboratoriji in inštituti, in to po pravilih, ki so v 98 odstotkih povsem usklajeni,« je dejal Antolović.
