Tiskane izdaje
Število onkoloških bolnikov v Sloveniji se hitro povečuje. Leta 2001 je bilo zdravljenih 9058, lani pa 13.736 bolnikov. To pomeni 47-odstotno rast, ki pa ji nista sledila tudi nabava aparatov in zaposlovanje. Imeti bi morali od deset do 12 obsevalnih aparatov, a jih je le osem, od teh jih je pet že amortiziranih. »Zares kritičen je eden. Takoj bi ga morali zamenjati,« je povedala doc. dr. Irena Oblak, predstojnica radioterapije na Onkološkem inštitutu (OI). Tudi drugi bi kmalu morali priti na vrsto za zamenjavo, saj pri starejših aparatih prejmejo bolniki in tudi zaposleni čezmerno dozo sevanja. Toda denarja zanje ni. Ni ga niti toliko, da bi nov aparat lahko naročili, smo slišali na današnji seji sveta OI.
OI v nasprotju z vsemi drugimi bolnišnicami sicer nima težav z denarjem za normalno delovanje. Zdravstvena blagajna (ZZZS) namreč plača zdravljenje vsakega bolnika z rakom, torej denar res sledi bolniku. Zalomilo pa se je pri denarju za nakup opreme, saj ZZZS v soglasju z vlado varčuje tudi tako, da je bolnišnicam za dodatnih 20 odstotkov znižala vsoto denarja za amortizacijo. »OI bi moral po zakonu dobiti devet milijonov evrov, dobil pa jih bo 3,5. Vseh potreb ima letos za 13,5 milijona,« je povedal Janez Remškar, od 2. aprila direktor OI.
S prepoznim obsevanjem ali brez obsevanja je možnost za preživetje manjša. »V Sloveniji imamo zdaj dobre rezultate zdravljenja, saj vsak drugi bolnik z rakom preživi več kot pet let, zato nas skrbi podaljšanje čakalnih dob za obsevanje. Po strokovnih kriterijih bi morali začeti obsevanje prej kot v treh tednih, pri nas pa je čakalna doba od 28 do 50 dni. Prav tako nas skrbi, da je po podatkih Registra raka RS obsevanih samo 22,8 odstotka bolnikov namesto od 50 do 60 odstotkov, kot predvideva stroka,« je povedala dr. Oblakova. Vzrok za to so slabo sodelovanje drugih bolnišnic, ki zdravijo raka, težave s prevozi bolnikov in dejstvo, da je obsevalnih aparatov premalo, čeprav so v pogonu 13 ur na dan.
Podobno dolge čakalne dobe na obsevanje (osem tednov) so že bile leta 2004. Takrat je ZZZS pošiljal bolnike v Italijo in Avstrijo. Bo OI to predlagal? Remškar, ki je za dolge čakalne dobe izvedel le dan pred sejo sveta, je dejal, da bo v enem tednu proučil, ali je delo mogoče reorganizirati tako, da dolgih čakalnih dob ne bo. A težave so tudi drugje. »Že lani so čakalne dobe na internistični onkologiji prešle strokovno sprejemljivost. Letos bodo težave še večje,« je opozoril dr. Janez Žgajnar, strokovni direktor OI.
Onkološki inštitut (OI) težav s predolgimi čakalnimi dobami nima samo pri obsevanju rakavih bolnikov, pač pa tudi na kirurgiji in internistični onkologiji, kjer so bile te že lani strokovno nesprejemljive, letos pa se bodo še podaljšale. To je na današnji seji sveta OI povedal njegov strokovni direktor dr. Janez Žgajnar.
»Če bo Dora zaživela tudi v Mariboru, se bo število operacij dojk povečalo za sto ali dvesto. Tega ne bomo mogli izvesti v rednem delovnem času,« je pojasnil dr. Janez Žgajnar. Dora - program za zgodnje odkrivanje raka na dojkah, ki že poteka na ljubljanskem območju, bo v Mariboru uvedena v najkrajšem času, pozneje pa po vsej Sloveniji, je dejal. Zaradi izjemnega povečanja števila bolnikov z rakom ima OI tudi prostorske težave. »Promet v ambulantah je izjemen in neprimeren za tako institucijo, kot je OI,« je dejal dr. Žgajnar. Največji pritisk je na slikovno diagnostiko, predvsem računalniške tomografe (CT). Lani so načrtovali 4000 slikanj, izvedli pa so jih 6000. Letos se bo število bolnikov - kot kažejo izkušnje zadnjih let - povečalo za pet odstotkov. »Bojim se, da se približujemo letu 2010, ko so bili bolniki zdravljeni substrokovno,« je opozoril tudi dr. Primož Strojan, ki je za letos napovedal 25-odstotno rast potreb v radioterapiji.
Zdravljenje bolnikov z rakom je vse dražje. »Potrebovali bomo velik kos zdravstvene pogače, če jih bomo hoteli strokovno ustrezno oskrbeti,« je menil Žgajnar. Bolniki, ki so pred desetletjem umirali, danes po zaslugi novih tarčnih bioloških zdravil preživijo, a posamezen stane tudi nekaj deset tisoč evrov več.
OI sicer nima finančnih težav pri rednem delu, saj mu javna zdravstvena blagajna plača zdravljenje vseh bolnikov z rakom, v nasprotju z drugimi bolnišnicami, ki ne dobijo plačanega zdravljenja vseh bolnikov in imajo primanjkljaj. Tudi finančni načrt za letos, ki ga je svet zavoda sprejel včeraj, je postavljen na ničlo. Za tri odstotke bodo znižali samo plačilo za delo (stroški dela bodo znašali le 34,9 odstotka vseh odhodkov), večina drugih postavk pa bo zrasla.
Največ pozornosti so na seji sveta OI namenili nakupu dragih naprav. Po mednarodnih standardih naj bi imeli za dva milijona prebivalcev od deset do 12 obsevalnih naprav, imajo pa jih le osem, a je pet že amortiziranih, eno pa bi morali nujno zamenjati. Vsaka stane od tri do štiri milijone evrov. Potrebovali bi tudi tri nove CT. Eden stane med 700.000 in milijonom evrov. Ker je denarja za amortizacijo le 3,5 milijona, je finančni načrt predvideval nakup na lizing. Nakupa člani sveta niso podprli, ker mora soglasje zanj najprej dati ministrstvo.
