
Naročite se
|Prijavite se
»Z ustavo, ki je temelj naše domovine, se ni igrati,« je vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic pospremil vložitev predloga za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Očitajo mu, da je dvakrat glasoval proti sprejetju dnevnega reda izrednih sej, ki jih je sam sklical, za ustanovitev preiskovalne komisije. Opozicija se sicer zaveda, da nima dovolj glasov za uspeh, a, kot se je izrazila Meira Hot (SD), gre za to, da izkažejo nedopustno delovanje in morda spodbudijo vest nekoga.
»Predsednik državnega zbora nima nikakršne legitimnosti več za vodenje te institucije,« je izjavila vodja poslancev SD in opozorila, da bi moral biti on tisti, ki v prvi vrsti ščiti legitimnost in demokratičnost parlamentarnih postopkov, tudi pravico opozicije sklicati parlamentarne preiskovalne komisije. Namesto tega smo od prvega dne priča različnim malverzacijam, igram, spodkopavanju ustave in zakonodaje, in to z velikim cinizmom, je kritična Meira Hot.
Spomnila je, da so jim štirje ugledni ustavnopravni strokovnjaki različnih svetovnonazorskih pogledov – dr. Ciril Ribičič, dr. Miro Cerar, dr. Matej Avbelj in dr. Albin Igličar – pritrdili. Ustava v 93. členu državnemu zboru ne pušča izbire, preiskavo o zadevah javnega pomena mora odrediti, kadar to zahteva tretjina poslancev.
Luka Mesec (Levica) je izpostavil še zadevo s poslancem Resnice Borisom Mijičem, pri kateri so zahtevali sklic seje odbora za gospodarstvo, a naj ta ne bi bil pristojen, potem so se obrnili na mandatno-volilno komisijo, ki pa jim ni niti odgovorila: »Trenutno smo v parlamentu, kjer opozicija ne more sklicevati ne nujnih sej odborov, ne izrednih sej državnega zbora, ne zahtevati preiskovalnih komisij. Če to prakso dopustimo, bomo prišli do situacije, ko bodo zahtevali interpelacijo ministra, pa se ta ne bo zgodila, ker dnevni red ne bo izglasovan.«
Državni zbor je urejen prostor, kjer morajo pravila veljati za vse, njegov predsednik pa mora to zgradbo držati, ne pa biti prvi, ki pravila krši in ruši, je bil oster Mesec. Strinja se s Stevanovićevimi besedami, da Mijič nima več moralne pravice sedeti v parlamentu. »Če želimo zaščititi integriteto parlamenta, bi moral ta človek že zdavnaj odstopiti. Stevanović pa je napovedal, da bo odstopil oktobra, ko stranke Resnica to ne bo nič več stalo. To pa ni več moralna drža,« meni Mesec. Poslanca sicer nihče ne more prisiliti k odstopu. Kot je pokazalo že več primerov v preteklosti, lahko ob izključitvi iz stranke ali poslanske skupine mandat nadaljuje kot samostojni poslanec.

Na pripombo, da še nobeden od 11 predlogov za razrešitev predsednika državnega zbora v vseh 35 letih – denimo SDS in NSi sta ga vložila novembra leta 2024 za Urško Klakočar Zupančič – ni uspel, je Sajovic odgovoril, da to, kar se zdaj dogaja, gotovo niso vrednote Franceta Bučarja in Jožeta Pučnika ter da so se morali odzvati in ukrepati. »Absolutno legitimno je vložiti tovrstno orodje in opozoriti, da je nedopustno na tako eklatanten način kršiti ustavo,« je dodala Meira Hot.
Predlog za razrešitev temelji na zgrešeni predpostavki, da nisem opravil svojih dolžnosti, se je na očitke opozicije odzval Stevanović. V njegovem kabinetu so odgovorili, da je obe izredni seji za odreditev opozicijskih preiskovalnih komisij o Black Cubu in sumih obvodnega financiranja strank sklical, odločitev večine v državnem zboru, da dnevni red zavrne, pa ni njegova odgovornost.
Ocenjujejo tudi, da predlog zmotno enači dve različni fazi parlamentarnega postopka – prva je sklic izredne seje, druga pa je odločanje o dnevnem redu, o katerem državni zbor odloča kot kolektivni organ. Zagotavljajo, da bo kot predsednik državnega zbora tudi v prihodnje svoje naloge opravljal skladno z ustavo ter načeli »zakonitega, nepristranskega in dostojanstvenega delovanja najvišjega predstavniškega organa Republike Slovenije«.
Komentarji