Optimistični in neverjetno odporni

Ljubljana – Čeprav današnjim milenijcem in generaciji Z čas ne prizanaša, ostajajo optimisti in celo pandemijo covida-19, ki pretresa svetovno zdravstvo in gospodarstvo, jemljejo kot priložnost za to, da naredijo svet boljši – ne glede na to, da so večino časa v stresu, da nanje stresno vplivajo tudi podnebne spremembe in da vse bolj izgubljajo zaupanje v poslovanje podjetij.

Najnovejšo raziskavo družbe Deloitte je covid-19 prisilil v dvojno poizvedbo: prvo so opravili med novembrom lani in januarjem letos, vključevala je 18.426 mladih, rojenih med 1983 in 2003; druga, tako imenovana hitra raziskava, je padla v čas globalne pandemije, opravili so jo med 9100 mladimi, slovenskih ni med njimi.



Deloittovo poročilo potrjuje tri velike težave mladih med 17. in 37. letom: (ne)možnost zaposlovanja, negotova finančna prihodnost in odgovornost, ki jo prinaša ustvarjanje družine. Nad njihovimi osebnimi skrbmi kot damoklejev meč visi prihodnost njihovih potomcev v svetu, ki ga podnebne spremembe spreminjajo na slabše, vse bolj negativno konotacijo pa v njihovih očeh dobiva tudi gospodarstvo, a vendar milenijci in generacija Z podpirajo tisti njegov del, ki deluje v korist vseh.

Indijski milenijci srečnejši od evropskih

Pred pandemijo so bili z življenjem najbolj zadovoljni milenijci v Indiji, Braziliji in na Kitajskem, najmanj v Nemčiji, na Japonskem in v Italiji. Nemški milenijci so bili trikrat bolj nezadovoljni od indijskih, italijanski celo štirikrat. Najbolj brezskrbne pripadnike generacije Z so pred pandemijo imeli na Kitajskem, v Braziliji in Indiji, najbolj obremenjene v Nemčiji, Italiji in na Japonskem. Mladi Japonci so svoja mlada leta ocenili štirikrat slabše kot mladi Kitajci. Posebnemu »fenomenu« smo priča v Južni Koreji in Avstraliji. Tamkajšnji milenijci in generacija Z so po pandemiji izkazali več zadovoljstva kot pred njo. Najbolj je covid-19 prizadel milenijce v Španiji, ZDA, Združenem kraljestvu in v Braziliji; v tej tudi generacijo Z. Sicer pa so bili mladi moški pred pandemijo na splošno bolj optimistični kot ženske, a jim je med pandemijo optimizem upadel bolj kot ženskam.

Pandemija je glede na rezultate raziskave drastično vplivala na kariero obeh generacij, ki sta se v več kot polovici primerov že pred pandemijo izrekli, da sta večino časa v stresu. V času raziskave je skoraj tretjina generacije Z in skoraj četrtina mlajših milenijcev izgubila službo ali bila na čakanju in brez dohodka. Samo tretjina milenijcev in 38 odstotkov mladih iz generacije Z je v hitri raziskavi zanikala, da bi pandemija vplivala na njihovo zaposlitev. A, zanimivo, med pandemijo so bili zaradi upočasnjenega vsakdanjega ritma za skoraj desetino manj v stresu. Kljub temu stres in zdravje ostajata ključni vprašanji pripadnikov obeh generacij. Fleksibilne oblike dela v pandemiji so bile zanje kot odrešitev: večina bi bila pod manjšim pritiskom, če bi tudi v prihodnje več delali od doma, pravijo.

Ali delo bo?

Toda: ali bodo sploh imeli delo? Na obzorju je nova gospodarska kriza. Več kot polovica vprašanih pred pandemijo pričakuje, da se bo njihov finančni položaj prihodnje leto poslabšal ali bo ostal enak, medtem ko jih 42 odstotkov upa na izboljšanje. Med pandemijo je bilo glede svojih financ črnogledih 61 odstotkov milenijcev. A kljub temu polovica milenijcev in generacije Z optimistično zre v bližnjo prihodnost. Po mnenju Deloitta zato, ker imajo prihranke v višini trimesečnega dohodka, zato bodo lažje preživeli finančne posledice pandemije.

Ta je, pravi Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, »korenito spremenila naše življenje; najbolj pa vpliva na mlade generacije. A kljub negotovosti in slabim obetom se zdi, da so milenijci in generacija Z neverjetno odporni in odločeni izboljšati svet. Imeli bodo ključno vlogo pri obnovi gospodarstva in družbe ter oblikovanju novega sveta.«

Spodbudno je, da mlajše generacije družbeno koristno naravnanost razumejo kot svoje osebno poslanstvo. Dobrodelnost se kaže tudi v njihovih nakupovalnih navadah. Manjša onesnaženost v času covida-19 pa jim je dala upati, da glede podnebnih razmer morda le ni vse izgubljeno. To je prej menila kar polovica vprašanih, med pandemijo pa skoraj desetina manj, zato se jim zdijo vse bolj črne razmere v gospodarstvu. »Podjetja bodo morala narediti več, da dokažejo pozitiven vpliv na zaposlene in družbo,« meni Žibret Kraljeva. Sporočilo podjetjem je po njenem mnenju jasno: mladi verjamejo tistim, ki poslujejo »s pravim namenom«. Ta so tudi na najboljši poti, da po pandemiji postanejo vodilna ...