Odkrili škodljivega prišleka, ki uničuje školjke

Znanstveniki Morske biološke postaje Piran so nedavno odkrili, da školjkarjem v Jadranskem morju poleg orad povzroča izredno veliko škodo tudi tujerodni plenilec – ploski črv (Postenterogonia orbicularis), ki izvira iz morja okoli Nove Zelandije in Avstralije. Ta tuja vrsta črva povzroča ogromno škodo školjčiščem v Evropi. Slovenska država je zaradi požrešnih orad že dodelila dve novi veliki morski polji – pred Debelim rtičem in pred Izolo.

Šest školjkarjev je pred leti v našem morju pridelalo 700 ton užitnih klapavic na treh poljih na 77 hektarjih morja: pred Debelim rtičem, v Strunjanskem zalivu in v morju pred Sečo. Pred leti so opazili, da jim tudi krepko več kot polovico pridelka pojedo orade. Velike orade namreč z močnim zobovjem kot za šalo zdrobijo lupino. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zato dovolila poseben izlov orad v gojiščih, hkrati je najbolj prizadetim izplačala nadomestilo za nastalo škodo.

Toda leta 2024 so školjkarji opazili, da jim poleg orad nasade podobno vztrajno redči še en plenilec. Biologinja Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran je leta 2025 ugotovila, da so imeli težave s ploskim črvom že francoski školjkarji iz Arcachonskega zaliva, ki pa so krivdo za upad pridelka klapavic in ostrig pripisali drugi vrsti. Kasneje se je povezala s španskim raziskovalcem Ricardom Lopes-Alonsom z Univerze v Oviedu, ki je prvi v Evropi ugotovil, da gre za zelo agresivnega in hitro razmnožujočega se tujerodnega ploskega črva iz Tihega oceana.

Andreja Ramšak je kasneje ugotovila, da se tujerodni ploski črv nahaja tudi v slovenskem morju, v hrvaškem delu Istre, v Malostonskem zalivu in v Boki Kotorski, kjer pa niso poročali o velikih izgubah na školjčiščih. Ploski črvi izločajo toksine, s katerimi omrtvičijo mišico zapiralko, školjka se ne more več zapreti in črv jo lahko poje. Članek o pojavu teh črvov v Jadranu bo v kratkem objavljen v (digitalni) znanstveni reviji Aquaculture. Andreja Ramšak je pojasnila, da je ta tujerodna vrsta prišla najprej v Francijo in Španijo in se od tam postopoma prenesla tudi v Jadran. Po njenem mnenju so tujerodno vrsto v Evropo zanesli školjkarji sami, ki so kupovali mladice školjk z območja Tihega oceana.

Problem vzporedno preučuje tudi projekt Interreg IPA Adrion, v katerem je vodilni partner italijanska občina Cagnano Varano iz Apulije, kjer beležijo dramatičen upad pridelka školjk. Iz Slovenije v tem projektu sodeluje zavod You Sea. Irena Fonda iz tega zavoda je pojasnila, da so v ribogojnici Fonda pred dvema letoma prav na račun teh črvov izgubili skoraj ves pridelek. Vendar je izguba na različnih gojiščih različna, odvisna od lege, globine morja in drugih okoliščin. »Zdaj bomo poizkusno naselili manjšo količino klapavic na novo podvodno strukturo, da bomo preučili, kako bodo živele v takem okolju in taki globini,« je dejala Irena Fonda.

Školjkar Mitja Petrič iz Izole je povedal, da je pred leti pridelal 200 ton dagenj (pedočev), potem pa so orade in omenjeni črv leta 2024 povzročili, da je njegova proizvodnja padla na približno eno desetino. »Že leta 2023 smo zaradi orad vztrajali, da naj nam država dodeli gojišča dlje od obale, saj smo pri Italijanih in Hrvatih opažali, da nimajo škode, če so gojišča dlje od obale in v globljem morju,« je povedal Mitja Petrič, ki je tako kot Edo Grmšek (podjetje Prosub) nedavno pridobil vodno pravico za postavitev novih gojišč na dveh novih morskih njivah pred Izolo in Debelim rtičem, zato upa, da bo že naslednje leto pridelek precej boljši od tega v zadnjih dveh letih, ko se jim je približno prepolovil.

Kot nam je povedal višji svetovalec iz oddelka za akvakulturo Borut Kosi z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so meje dveh morskih parcel določili med rtom Ronek in Izolo – 34 hektarjev in pred Debelim rtičem 16 hektarjev. »Obe območji sta približno 1 do 1,5 milje od obale. Pred odločitvijo smo izdelali več študij in strokovnih podlag. Tam ni toliko predatorjev, ni problemov z oradami, paraziti ali ploskimi črvi. Zato predvidevamo, da bi se proizvodnja lahko povrnila na vsaj približno enako raven, kot je bila pred petimi in več leti.« Kosi je dodal še, da je Slovenija v tej perspektivi (od 2021 do 2027) za različne programe iz akvakulture imela na voljo približno 8 milijonov evrov iz evropskega sklada. To je znesek za nove naložbe, za posodobitev gojišč in tudi za izpad poslovanja. Doslej so iz tega sklada razdelili le približno eno tretjino načrtovanih sredstev.