Orban in Bratuškova končno odprla cesto Verica - Gornji Senik

Oktobra 2007 je takratni madžarski premier Ferenc Gyurcsanyi porabskim Slovencem obljubil cestno povezavo med obmejnima vasema Gornji Senik in Verica, v katerih živi veliko pripadnikov slovenske manjšine na Madžarskem.

Takrat sta Gyurcsanyi in slovenski premier Janez Janša pred skupnim zasedanjem slovenske in madžarske vlade tudi položila temeljni kamen za cesto, ki pa sta jo sedanja premiera Alenka Bratušek in Viktor Orban za promet slavnostno odprla šele danes.

Več kot šest let je torej trajalo, da je Madžarska s petimi kilometri asfalta povezala dve vasi z večinoma slovenskim prebivalstvom in marsikdo je takšno nerazumno dolgo zavlačevanje razumel kot izraz mačehovskega odnosa madžarske države do slovenske manjšine. Viktor Orban je sicer na današnjem odprtju z veliko samoironije dejal, da se madžarska vlada doslej ni z nobeno cesto ukvarjala toliko časa, kot se je s cesto Verica–Gornji Senik, in da so imeli z njo več opraviti kot s kakšno novo avtocesto. »Zaleteli smo se v zid birokracije, se srečali s tehničnimi pravili, ki jih ni mogoče razumeti, in z narobe razumljenimi okoljevarstvenimi zahtevami. Na Madžarskem danes to cesto sicer odpiramo zakonito, a proti njej še vedno potekajo sodni postopki,« je madžarski premier opravičeval dolgo zamudo.

Neenaka skrb za manjšini

Z izjavo, da »gradnja ceste pomeni izpolnitev obljube, na katero so porabski Slovenci čakali vrsto let«, se je dolgosti gradnje te povezovalne ceste, ki nima velikega gospodarskega pomena, je pa zelo pomembna za ohranjanje povezanosti slovenske narodnostne skupnosti onstran meje z Madžarsko, dotaknila tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. Poleg tega, da je naštela pozitivne primere skrbi madžarske strani za slovensko manjšino, kot so uspešno delovanje Zveze Slovencev na Madžarskem, podaljšano dnevno predvajanje programa slovenskega Radia Monošter, uspešno delovanje časopisa Porabje in to, da je Državna slovenska samouprava prevzela upravljanje obeh dvojezičnih osnovnih šol, je Bratuškova madžarskega kolega na koncu nagovora spomnila tudi na zadeve, ki niso povsem v skladu z medsebojnim dogovorom o enaki skrbi za manjšini. »Upam, da bomo skupaj, z dialogom reševali tudi prihodnje izzive slovenske skupnosti na Madžarskem in njeno zastopanost v madžarskem parlamentu po parlamentarnih volitvah aprila letos. Madžarska namreč, drugače kot Slovenija, manjšinam ne zagotavlja neposredno poslanca v parlamentu, ampak imajo lahko maloštevilne manjšine tam le svojega zastopnika, ki nima glasovalne pravice, do pred kratkim je bilo financiranje slovenskih manjšinskih organizacij in ustanov negotovo iz leta v leto in veliko skromnejše od financiranja madžarske manjšine v Sloveniji.

Premierka 
s porabskimi Slovenci

Včerajšnji obisk v Porabju je Alenka Bratušek izkoristila tudi za srečanje in pogovor s predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij in ustanov ter za polurni pogovor s premierom Viktorjem Orbanom, po katerem sta podpisala pismo o nameri za gradnjo ali obnovo šestih cestnih povezav čez slovensko-madžarsko mejo na narodnostno mešanem območju od Porabja do Lendave.