Tiskane izdaje
Slovenija bo evropski komisiji (EK) še ta mesec poročala o napredku na področju načrtovanja kakovosti zraka in rezultatih izvajanja načrtov na sedmih, zaradi prašnih delcev (PM10) degradiranih območjih. Država je z dosežki zadovoljna.
Na podlagi poročila bo EK ohranila ali spremenila stališče do ravnanja Slovenije glede kakovosti zraka, a šestim od sedmih mestnih odlokov grozi, da bodo o njihovi (ne)zakonitosti kmalu presojali tudi doma - na ustavnem sodišču.
Z degradiranih območij namreč prihajajo hude kritike na račun razpisov Eko sklada in subvencij za toplotne črpalke, pa celo obtožbe o domnevnih politično-energetskih spregah in mestnih odlokih, ki s tem, ko favorizirajo »prednostno« ogrevanje z zemeljskim plinom oziroma premogom, onemogočajo subvencioniranje čistejših in bolj učinkovitih toplotnih črpalk, pri čemer jim niso mar sprejete obveznosti države o zmanjševanju rabe fosilnih energentov za petino do 2020. Še več. V Ljubljani omenjajo celo politične pritiske v zvezi z Južnim tokom. Čeprav je ta padel in plina ne bo, so akti ostali in Eko sklad jim sledi. Božo Dukič, tajnik Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens), pritrjuje kritikam s terena: »Uvoz plina nas dolgoročno postavlja v energetsko odvisnost.« In kaj so naredili trgovci s plinom, se sprašuje in namigne na njihove zaslužke: »Financirali so plinovode in zdaj jim plin sam teče ...«
»Energetske laži«
Sogovornik iz Kisovca svojo zgodbo imenuje farsa. Imel je smolo, da je, misleč, da bo razpis Eko sklada za subvencioniranje toplotnih črpalk tako kot lani upošteval tudi degradirane, kandidiral na manj ugoden »vseslovenski« aprilski razpis. A junija so objavili razpis za degradirane, kjer pa so kandidati z aprilskega odpadli. Od pristojnih je Kisovčan izvedel, da ni osamljen primer in da ne morejo ničesar storiti.
Še krajšo je potegnil občan Ljubljane, ki zaradi v odloku določenega prednostnega daljinskega oziroma ogrevalnega režima z zemeljskim plinom od Eko sklada ni prejel niti centa subvencije za toplotno črpalko. »Preživel bom tudi brez tisoč evrov subvencije,« pravi in vztraja pri obtožbah na račun Eko sklada. Ponuja matematični dokaz o čistejši energiji toplotnih črpalk, ki so izločene iz nabora državnih spodbud: zemeljski plin povzroča skoraj 36 odstotkov več toplogrednih emisij kot črpalke. Mestni odlok je zato zanj paket »energetskih laži« in umetno produciranih vsiljenih predpisov.
A zgodbe s terena kot da ne segajo do države. Slovenija si, pravijo na okoljskem ministrstvu (Mop), šteje za uspeh, da ji je v zadnjih treh letih uspelo prepričati EK, da ne ukrepa proti naši državi zaradi kršitev evropske direktive, in to kljub temu da ji na nobenem od degradiranih območij niso zadostili. V ne tako davni preteklosti tudi groženj EK z milijonskimi sankcijami ni manjkalo. Na Mopu priznavajo, da je zdaj že jasno, da nobenemu od območij od Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Murske Sobote, Novega mesta do treh zasavskih občin ni uspelo, da bi tri leta zapored imeli manj kot 35 preseganj PM 10 na leto.
Domnevno nezakonito
Zgodbi o domnevno nezakonitem delovanju Eko sklada in o nenavadnih naključjih okrog subvencioniranja toplotnih črpalk, ki sta nam ju zaupala občana Kisovca in Ljubljane (imeni obeh hrani uredništvo), najverjetneje ne bosta sestavni del poročila, ki ga bo Slovenija ta mesec naslovila na EK, govorita pa v prid stališču Zensa, da so predpisi na šestih od sedmih degradiranih območij potrebni ustavne presoje in korenitih sprememb, ker občane postavljajo v neenak položaj. Izjema je Kranj, kjer plin ni primarni vir ogrevanja.
Na Eko skladu se branijo, češ da je odloke o kakovosti zraka za degradirana območja sprejela vlada, Eko sklad pa po načelu zakonitosti svoje aktivnosti vodi skladno s sprejetim. O zakonitosti dela Eko sklada močno dvomi občan Ljubljane: »Eko sklad iz neznanih razlogov ne pove, da ga odloki silijo v nezakonito delovanje, saj odločbe o subvencijah, ki jih izdaja, niso skladne z zakonom o varovanju okolja. Ljubljanski mestni odlok ne zasleduje ciljev v zakonu, temveč druge interese. Praksa Eko sklada, da zavrača vloge degradiranih za subvencije toplotnih črpalk, zato ni zakonita, prav tako kot ne mestni odloki.«
Igor Čehovin z Eko sklada očitke zavrača, češ da jim podatke o prednostnih območjih ogrevanja posredujejo občine skladno z akti ali lokalnimi energetskimi koncepti. O ljubljanskem Dukič pravi, da ga »po neumnosti« ne prekaša noben drug: »V naslednjih letih namreč predvideva 200-milijonska vlaganja v plinsko infrastrukturo, v obnovljive vire pa le 0,4-milijonska. Torej čista sprega med županom in plinskim trgovcem.« Vsi odloki so bili sprejeti v času vlade Alenke Bratušek.
