Osebam z duševno motnjo v varovanih oddelkih pogosto kršene pravice

Ljubljana − Varuhinja človekovih pravic v posebnem poročilu opozarja na kršitve pravic osebam z duševno motnjo pri njihovi neprostovoljni nastanitvi in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. Zaradi prepolnih kapacitet osebe nastanijo na hodnik ali v skupne prostore, okrnjena je njihova zasebnost, pogosteje nastajajo tudi konflikti.

Zakon o duševnem zdravju, ki je uveljavil poseben postopek neprostovoljne nastanitve oseb z duševno motnjo na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov, se je začel uporabljati leta 2009, kmalu za tem pa so pri varuhinji že začeli prejemati opozorila o prezasedenosti varovanih oddelkov in o težavah, ki so posledica prezasedenosti, je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Kot je pojasnil njen namestnik Ivan Šelih, je trenutno v štirih posebnih zavodih z verificiranimi varovanimi oddelki, kjer je na voljo 80 postelj, nastanjenih 96 oseb. V domu Lukavci dve osebi, za kateri v sobah ni prostora, bivata v skupnem prostoru, ki je nadzorovan s kamero, med njima pa je zgolj španska stena. Tudi sicer socialnovarstveni zavodi stanovalce pogosto nastanijo na hodnik, v jedilnico ali skupni dnevni prostor, sicer pa težave s prezasedenostjo rešujejo tudi tako, da v dvoposteljno sobo namestijo še tretjo posteljo, je pojasnil.

Opozoril je, da se stanovalcem na ta način okrni potrebna zasebnost in tudi uporaba kopalnice, sanitarij, omar, jedilnice in skupnih bivalnih prostorov. V prenatrpanih prostorih varovanih oddelkov pogosteje nastajajo konfliktne situacije, spori, zlorabe oziroma nasilno vedenje med stanovalci oziroma med stanovalci in zaposlenimi, zavodi se soočajo s situacijami, ko niso več zmožni zagotoviti dovolj varnosti za stanovalce in zaposlene, je dejal Šelih.

Varuhinja sicer opozarja, da neprostovoljna nastanitev in pridržanje na varovanem oddelku pomeni hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine pridržane osebe, zato podpira krajšanje takšnih pridržanj in drugačne oblike obravnave oseb. Šelih je postavil vprašanje tudi o tem, ali so na zaprtih oddelkih res samo tiste osebe, ki morajo biti, ali bi nekateri lahko bili drugje in bi se tako sprostila mesta v zaprtih oddelkih.

Toda ko sodišče odloči, da mora nekdo na zaprti oddelek, mora biti po Šelihovih besedah zanj na voljo prosto mesto. Država, ki je takšne nastanitve predpisala, je dolžna zanje zagotoviti dovolj ustreznih zmogljivosti in ustrezno obravnavo, je poudaril Šelih. Kot je še pojasnila Nussdorferjeva, so poročilo že poslali ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve, in v obravnavo v DZ, prav tako pa ga bo v petek predstavila predsedniku vlade Miru Cerarju. Varuhinja sicer po svojih navedbah poda posebno poročilo o zadevi, ki jo že dolgo spremlja, a ni rezultatov; tokratno poročilo je v 22 letih deseto posebno poročilo, je še dodala.