Osebno s Francem Kanglerjem: Leta življenja med pošto in sodiščem

Zadnja leta javnost bolj kot kaj drugega lahko spremlja njegovo bitko s sodnimi mlini. Več kot pol desetletja obiskovanja sodišč pušča sledi tudi na njem. Njegove besede so resda še vedno ostre, toda iz njih vejeta razočaranje in jeza, ki ju niti noče več brzdati.

Kaj se v resnici dogaja v zakulisju sodišč, ki jih obiskuje kot po tekočem traku, najbrž nikoli ne bomo izvedeli. Številke pač govorijo svoje. Če je njegova evidenca točna, je bilo zoper njega vloženih 22 kazenskih ovadb, od tega jih je 16 že zaključenih v njegovo korist. »Prepričan sem, da bodo letos padle še tri ali štiri zadeve. Ker drugače ne more biti!«

Marsikomu je stopil na žulj

Franc Kangler ni človek, ki bi se predal brez boja. Po tem je slovel že kot poslanec ljudske stranke, na listi katere je bil trikrat zapored izvoljen v državni zbor. Vsa leta v parlamentu je goreče in glasno zagovarjal stališča, v katera je tudi osebno verjel, ne z njimi zgolj statiral politični opciji ali stranki. Desetletje v vrhovih politike je pustilo svoj pečat. Ni dvoma, da se je zaradi neposrednosti marsikomu zameril. Zato pravi, da je razloge za njegove sodne bitke treba iskati v prestolnici, ne v Mariboru. »Nekdo v Ljubljani, predvsem levica, ni mogel preboleti, da je Maribor pod mojim županovanjem postal uspešno mesto,« je prepričan. Kakor tudi, da kazensko in sodno preganjajo le politike desne politične opcije. Kot dokaz tega opozori še na to, kaj sodstvo počne prvaku SDS Janezu Janši.

Ali sta s slednjim res tako velika prijatelja in zaveznika, nas zanima. Kdor namreč premore nekaj zgodovinskega spomina, ve, da je bil nekoč Janšev oster kritik in da bi ju težko označili za tesna politična somišljenika. Toda leta tečejo in tako kot vreme se spreminjajo tudi odnosi v politiki. Sogovornik pravi, da si te špekulacije izmišljujemo mediji in da mu Janša ni prav nič bližje kot nekateri drugi politiki, s katerimi ima dobre odnose ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Pri tem omeni Alenko Bratušek, Matjaža Hana, Mateja Tonina, Franca Pukšiča, Rudolfa Mogeta in Jožefa Jerovška. Zadnja dva tudi ob dejstvu, da vsa ta leta mariborsko sodišče vztraja, da ni nobene potrebe po njunem zaslišanju na sodišču, čeprav bi lahko razjasnila okoliščine očitanih mu kaznivih dejanj. Za tem po njegovem kajpak stoji dolga roka udbe, ki da ščiti svojega nekdanjega sodelavca, danes pa sodnika Janeza Žirovnika, s katerim je imel vrsto konfliktov v času, ko je bil poslanec.

Mimogrede potem ošvrkne še pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, češ da se ukvarja z vsem drugim, namesto da bi se kdaj vprašal tudi, kaj se dogaja na mariborskih sodiščih. Pri tem povzdigne glas in se skorajda razburi, ko se sprašuje, ali je normalno, da živimo v demokratični Evropi, medtem ko proti njemu spiše osem odredb sodnik, ki ga je sam kot član parlamentarne komisije enajst let nadziral. »Z njim in njegovo službo, Sovo, smo imeli člani komisije konflikte. Takrat je bil v neposredno podrejenem položaju, nato je postal sodnik, jaz pa župan. In sodišče pravi, da je to ok. Pri tem pa leta noče upoštevati notarsko overjene izjave Mogeta in Jerovška, ki sta tega sodnika močno obremenila.«

Med domom, pošto in sodiščem

Kangler resda veliko hodi na sodišče. In od tam mu tudi radi pišejo. Lani so mu oktobra poslali dvanajst kuvert, decembra pa kar sedemnajst. Tako je pogosto na pošti, kjer dviguje sodne pošiljke. Odrezke vestno hrani. Vse skupaj ne zveni preveč prijetno in tudi njega, kot pravi, že precej utruja. Kje pa potem najde mir in sprostitev? V gozdu, na traktorju, na lovu, doma na kmetiji. To ga pomiri, tam se dobro počuti. »Pa ves čas verjamem v resnico in pravico.« Sicer je še vedno zaposlen v marketingu Radia tednika Ptuj, čeprav ne ve, kako dolgo še. Tudi tam se bodo menda stvari spreminjale.

In ko bo nekega dne vse to za njim? Kaj bo potem? Večkrat omeni 22-letno hčer Mašo. »Kdo bo povrnil otroku vse, kar so mi vzeli v letih, ko me preganjajo, kdo se ji bo opravičil?« V Zagrebu je študirala optiko, ker v Mariboru po očetovih besedah sploh ne bi mogla študirati v normalnih okoliščinah. Po njegovem bi se v imenu države moral opravičiti predsednik republike Borut Pahor. A ne verjame, da bo kdaj to dočakal.

Kaj pa politika? Bo s svojo Novo ljudsko stranko kandidiral na volitvah? Absolutno, pravi. »Nazaj bi rad postavil zdrave temelje ljudske stranke. Pravo in pravičnost bo naš moto. Če imamo to, imamo vse.« Nova ljudska stranka se bo s svojimi kandidati potegovala za vstop v parlament v vseh volilnih okrajih. »Gradili bomo na prekaljenih politikih, ki so nekoč bili v različnih strankah.« Verjame, da jim bo skupaj uspelo, »kajti če ne bi verjel, tega nikoli ne bi delal«. Napoveduje, da utegnemo biti glede marsičesa presenečeni. Bi nas lahko denimo presenetilo sodelovanje s predsednikom SLS Markom Zidanškom, katerega odziv na ustanovitev Kanglerjeve stranke ni bil ravno prijazen? Glede tega je jasen: »Z Zidanškom težko sodeluješ, ker je poln napuha. On je služabnik levice, ker levica pač rabi enega takega.« Po njegovem ni nič boljši od prejšnjega predsednika Radovana Žerjava, ki ga je izključil iz stranke. »Jaz pa še do danes nisem prejel sklepa o izključitvi in še lani so mi poslali položnico za strankarsko članarino.«

Brez velikih želja

Vsekakor ima trdne živce in debelo kožo. Karkoli si kdo misli, človek občutljive narave bi vse njegove vloge, ne samo to iz zadnjih šestih let, težko prenesel. Ko beseda nanese na zdravje, zniža glas in prizna: »Večkrat sem bil na meji tega, ali bi sploh še živel. Zdržati takšne pritiske ni lahko.«

Pa vseeno še kdaj začuti željo, da bi bil še enkrat župan Maribora? To je pa veliko vprašanje, odgovarja in doda: »Nimam velikih želja, glede na vse doživeto in glede na to, kakšno pot sem prehodil.«

Politika je vsemu navkljub še vedno njegova strast. Čeprav je marsikaj v njej grenkega in na njenem parketu srečaš veliko hladnih in preračunljivih ljudi, za katere sčasoma spoznaš, da niso vredni dolgega spomina, nekoga vendarle ne bo nikoli pozabil – pokojnega Janeza Drnovška, ki mu je že leta 2007 na štiri oči povedal, da se ga bo lotila stara udba. Takrat mu ni verjel. Poznejše dogajanje pa je po njegovem potrdilo, da je takrat premier izrekel dobronamerno in resnično opozorilo. Morda se marsikomu zdi, da Kangler rad pretirava. Lahko da res. A ne gre pozabiti, da zaradi tega, kar je počel v preteklosti, tudi sam dobro pozna metode in sredstva pri delu policije in obveščevalcev ...