»Oslarija« za boljši odnos do oslov

Tudi slovenskim oslom bodo pregledali gene, uvedli evidenčno knjigo in organizirano rejo, če le bo interes rejcev zadosten.
Objavljeno
18. februar 2013 16.54
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

V Sloveniji so osli strokovno zapostavljena vrsta domačih živali. »Z njimi se ne ukvarja niti veterinarska fakulteta. O oslih ni izdelane ne diplome ne doktorata ne strokovnih objav. Zato sem se odločil, da poskusim storiti nekaj za te živali in ustanovil zasebni zavod za rejo in raziskovanje oslov Oslarija,« je pojasnil Stane Sušnik, ljubiteljski rejec oslov iz Gabrovice na Krasu.

Seveda brez pristanka za sodelovanje, ki ga je dal Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev, delujočim v okviru Veterinarske fakulteta Univerze v Ljubljani, pobuda ne bi mogla zaživeti, organizirana reja pa prav tako ne, če se vabilu za sodelovanje ne bo odzvalo večje število rejcev.

Stane Sušnik je po prvih odzivih optimist. »Izmed dosedanjih odzivov, jih je devet od desetih pozitivnih,« pojasnjuje. Vabilo k sodelovanju je prejelo več kot 400 rejcev oslov v Sloveniji. Naslovili so jih lahko tistim, ki so osle registrirali, dejansko pa je število oslov, ki jih redijo slovenski rejci, vsaj enkrat večje.

»Slovenski osel?«

Prvi cilj Oslarije in inštituta bo pregledati stalež oslov in jih fenotipsko razvrstiti, temu pa bi sledila pasemska opredelitev ter vzpostavitev začetne evidenčne knjige oslov in oslic. Ni nemogoče, da bi kdaj v prihodnosti določili novo, slovensko pasmo osla.

Če bo odziv rejcev dober, bodo pregled izvedli tako, da bodo rejci živali privedli na razpisana pregledna mesta, kjer že pregledujejo konje (teh je po vsej državi 360), rejcem večjega števila živali, pa bi osle pregledali kar v domačem hlevu. »Cena pregleda bo minimalna, oblikovali pa jo bomo glede na to, kolikšna bo pripravljenost rejcev za sodelovanje. Obenem bomo lastnikom, ki bodo želeli pristopiti k programu, omogočili, da svoje še neregistrirane osle registrirajo po ceni, dogovorjeni med inštitutom in Oslarijo.«

Ni jih največ v slovenski Istri

V Sloveniji namreč ni niti ene uradno priznane pasme oslov. Osli, največ jih je na Štajerskem, so večinoma križanci, redijo pa jih kot ljubljenčke, za družbo drugim domačim živalim, zlasti drobnici, ali pa z njimi povečajo število živali, ki jih zaradi subvencij morajo pasti na določenih površinah. Stane Sušnik je, kot pravi, eden tistih, ki osle redijo izključno zato, ker so jim ljubi kot zanimive, bistre in samosvoje domače živali.

V Italiji in na Hrvaškem in v drugih sredozemskih državah, kjer so osla prepoznale kot del svoje dediščine, imajo na ravni držav priznanih več pasem oslov. Dober zgled načrtne reje avtohtonega istrskega osla je hrvaška Istra oziroma dejavnost Agencije za ruralni razvoj Istre iz Pazina. Agencija skupaj z novogoriško enoto Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sodeluje v skupnem, čezmejnem programu Apro, katerega cilj je v Istro, pa tudi v njen slovenski del, ponovno naseliti avtohtone istrske govedo (boškarin), ovce, koze in osle.

Tudi če ne nosi dobička, si zasluži

»Gre torej za prispevek k boljšemu odnosu do teh živali. Nekaterim rejcem se zdi vsakršna akcija v zvezi z osli odveč, saj se reja oslov ne 'izplača'. Tega seveda ni mogoče zanikati, treba pa je dodati, da se reja oslov pri nas ni nikoli 'izplačala'. Če za nič drugega oziroma če lastniku ni do molže ali predelave mesa, osli pomenijo boljši izkoristek pašnikov in to priznavajo tudi tisti rejci oslov, ki na prvo žogo zavračajo našo pobudo. Popasena krajina na primer na suhih kraških travnikih pa ne nazadnje pomeni tudi večjo protipožarno varnost,« ocenjuje Stane Sušnik.

Več o pobudi na spletni strani www.oslarija.si.