Ostri odzivi na predvidene reze

Posegi v družinske prejemke v času gospodarske rasti so naleteli na številne kritike.
Objavljeno
15. november 2018 06.00
Posodobljeno
15. november 2018 06.00
Posegi v družinske transferje bodo zahtevali še veliko usklajevanja. FOTO: Uroš Hočevar
Barbara Hočevar, Miha Jenko
Barbara Hočevar, Miha Jenko
Ljubljana – Namere rezanja družinskih prejemkov, ki jih je finančno ministrstvo predvidelo v noveli zakona o izvrševanju proračuna, so naletele na številne ostre odzive tako znotraj koalicije, kjer se sprašujejo, kako to, da so o ukrepih prej izvedeli v državnem zboru, kot so ministri v vladi, kot v drugih strankah in v delu civilne družbe, kjer opozarjajo, da je v konjunkturi nerazumljivo, predvsem pa nedopustno krčenje pravic na področju družin in sociale.

​Finančno ministrstvo mora, med drugim, najti približno 28 milijonov evrov za povečanje povprečnine, sedem milijonov evrov za izredne uskladitve pokojnin in šest milijonov evrov za vzpostavitev proračunskega sklada, iz katerega se bo financiral razvoj nevladnih organizacij. Skupaj se morajo zaradi novih obveznosti ali sprostitve nekaterih pravic prej predvideni izdatki – za zasledovanje fiskalnih ciljev – zmanjšati za več kot 160 milijonov evrov.

​Za to pa bi ukinili enkratno izplačilo dodatka za velike družine, ki za družine s tremi otroki znaša 395 evrov, s štirimi ali več otroki pa 480 evrov, že zdaj pa ga dobivajo le tisti s povprečnim mesečnim dohodkom manj kot 659 evrov neto na družinskega člana. Kot so v času krize, bi spet ukinili tudi otroške dodatke za sedmi in osmi dohodkovni razred, ki jih je prejšnja vlada ponovno začela izplačevati januarja letos. Kdo spada v sedmi dohodkovni razred? Na primer tričlanska družina, kjer oba starša skupaj zaslužita 1998 evrov neto na mesec, torej manj od povprečne plače, tako da o kakšnih premožnih posameznikih pri tem res moremo govoriti. Nadaljnji rez bi bil pri državnih štipendijah, ohranili pa bi tudi varčevalne ukrepe pri starševskem varstvu. Nadomestilo za porodniški dopust bi ostalo na 90 odstotkih osnove in navzgor omejeno na dvakratnik povprečne plače. Prav tako bi ostali ukrepi glede neizplačevanja redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela v javnem sektorju.


»Nesprejemljivo in sramotno«


»Poseganje vlade v smeri zmanjševanja socialnih pravic, denimo ukinitev dodatka za velike družine, ukinitev otroškega dodatka posameznim dohodkovnim razredom in višanje cenzusa za pridobitev državne štipendije, je v času gospodarske rasti nesprejemljivo in tudi sramotno,« je komentirala poslanka NSi Iva Dimic. Pričakovali so, da se bodo z obetavnimi ekonomskimi kazalniki sprostili še zadnji varčevalni ukrepi, ne pa da jih še zategnejo. Po njenih besedah se bodo družine in starši temu zagotovo uprli, tudi če bo treba stopiti pred vladno palačo. Koordinator Levice Luka Mesec pa je poudaril, da so socialna stranka in bodo to branili tudi pri usklajevanju zakona, z zadnjim predlogom pa še niso seznanjeni.

image
Infografika Delo


Ogorčeni so tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije. »Ukrepi, ki jih predvideva vlada, so nepričakovani in nedopustni, saj kažejo na to, da namerava varčevati na plečih tistih skupin, ki so najbolj ranljive – otrok in družin, ki živijo pod ali na robu revščine,« je izpostavila Darja Groznik, predsednica ZPMS, in dodala, da so tudi »v nasprotju z vsemi zavezami nove vlade, da bo poskrbela za najbolj ranljive skupine, torej tudi za otroke«. V Študentski organizaciji Slovenije pa med drugim opozarjajo, da se mora »skupno dobro« pravično razdeliti med vse družbene skupine.


Še se bodo usklajevali


Za mnenje smo prosili ministrico za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) Ksenijo Klampfer in jo povprašali, ali se ji zdi, da gre predlog v smeri koalicijske zaveze, da bodo socialno in družinsko politiko ločili ter da bodo preučili pogoje in javnofinančne posledice za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za otroke. Z MDDSZ so nam sporočili, »da usklajevanja še potekajo, zato jih v tem trenutku ministrica ne bo komentirala, je pa že včeraj poudarila, da se ji zdijo posegi v družinske transferje nesprejemljivi«.

image
Namere rezanja družinskih prejemkov, ki jih je finančno ministrstvo predvidelo v noveli zakona o izvrševanju proračuna, so naletele na številne ostre odzive tako znotraj koalicije FOTO: Jure Eržen


Je pa prvak SMC Miro Cerar (MDDSZ je njihov resor) po včerajšnjih pogovorih s premierom Marjanom Šarcem in finančnim ministrom Andrejem Bertoncljem dejal, da so po opozorilu SMC sklenili, »da bodo našli rešitve, ki ne bodo tako, kot je zdaj predvideno, posegale v ranljive skupine, denimo v družino«. Tudi predsednica Saba Alenka Bratušek pričakuje še veliko usklajevanja, izpostavila pa je, da predloga še niso prejeli v pregled oziroma se o njem še niso pogovarjali.

Novela zakona o izvrševanju proračuna bo ena od tem vrha koalicije v soboto popoldne, predsedniki in generalni sekretarji koalicijskih strank ter vodje poslanskih skupin se bodo pogovarjali še o pogajanjih s sindikati javnega sektorja in rebalansu proračuna.


MF: Sledimo koalicijski pogodbi


Na ministrstvo za finance so na več naših vprašanj skopo odgovorili, da je novela zakona »še v koalicijskem usklajevanju. To je skladno z določbami protokola o sodelovanju iz koalicijske pogodbe, po katerih je potrebna koalicijska uskladitev vsebine posameznih predlogov zakonov pred obravnavo v vladi.« Pogovori o tem, s katerimi ukrepi je glede na ekonomski in socialni položaj smiselno prilagoditi strukturo odhodkov, še potekajo, so pojasnili z MF in napovedali, da bodo »posebno pozornost namenili ranljivim in socialno šibkim skupinam«.

Opozorila fiskalnega sveta

»Proračunske projekcije so pokazale, da se bo Slovenija – če ne bo spremembe politik – prihodnje leto začela oddaljevati od strukturnega ravnovesja in srednjeročnega cilja. Zato je nujno, da vlada v proračunih za prihodnji dve leti pripravi ustrezne ukrepe, s katerimi bo disciplinirala proračunsko porabo in hkrati poudarila svoje prioritete, ne pa tiste, ki jih je postavila že prejšnja vlada,« pravi predsednik fiskalnega sveta (FS) Davorin Kračun. Na FS o vsebini zakona, ki je v pripravi, še niso obveščeni. »A ker se konec leta bliža, je zdaj že skrajni čas za pripravo zakona.« Vlada mora s pripravo pohiteti ne le zaradi oddaljevanja od srednjeročnega cilja, temveč »tudi zaradi nesrečnih formulacij in izračunov v koalicijskem sporazumu, ki so močno dvignili porabniška pričakovanja,« še opozarja Kračun. M. J.