Ostri protest proti HE na Muri

Maribor – »Če ne bi zgradili šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju, bi se v Sloveniji prej ali slej morali spopasti z redukcijami električne energije,« je včeraj najbolj razvpito naložbo v energetiko komentiral Stojan Nikolić, finančni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Sestanek med predstavniki HSE, Dravskih elektrarn Maribor (DEM) in Soških elektrarn je bil namenjen predvsem izrabi obnovljivih virov energije. Za zdaj so na tem področju daleč na prvem mestu hidroelektrarne, ki prispevajo približno osemdeset odstotkov tako pridobljene energije, male elektrarne so na drugem mestu, izraba sončne energije, bioplina in vetra pa ostaja pri nekaj odstotkih.

Ker smo sprejeli zaveze Evropske unije o postopnem povečevanju deleža elektrike iz obnovljivih virov, načrti o tem seveda obstajajo, vendar so po besedah generalnega direktorja HSE Gorazda Skubina razmere zaradi nizkih cen elektrike slabe za naložbe.

Načrtujejo sicer nadaljnje izkoriščanje vodnih virov, kjer je še nekaj rezerv, vendar bo to mogoče izvesti le s pomočjo države, ki bi morala, kot v primeru verige hidroelektrarn na spodnji Savi, financirati infrastrukturni del projektov, HSE pa energetskega.

Največje načrte imajo v DEM. Direktor Viljem Pozeb upa, da bo naložba v črpalno hidroelektrarno Kozjak prej ali slej dobila zeleno luč, predvsem pa računajo na gradnjo hidroelektrarn na Muri. V dvanajstih letih so pripravili že veliko študij, vključno s tistimi o vplivu projektov na okolje, zdaj pa je odločitev v rokah vlade. Po njegovem mnenju kaže DEM odgovoren odnos do okolja, kar dokazujejo tudi razmere v Dravi, v katero so se v zadnjem času spet naselile ribe, raki in celo bobri.

S tem se ni strinjala predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije in koordinatorica kampanje Rešimo Muro Andreja Slameršek. Poudarila je, da bi bili vplivi hidroelektrarn na Muro lahko katastrofalni, vključno s kontaminacijo podtalnice. Ribe, raki in bobri so se v Dravi pojavili, ker so jih vanjo začeli nameščati Avstrijci in Hrvati. Mulj in usedline akumulacij hidroelektrarn so toksične in bi lahko drastično zmanjšale zarod v Muri. Slamerškova pa je opozorila še na direktivo EU o zmanjšanju porabe električne energije za poldrugi odstotek na leto. Če bi jo upoštevali, bi to pomenilo, da bi bile odveč kar tri načrtovane hidroelektrarne na Muri.

V Soških elektrarnah je po besedah direktorja Marjana Pintarja treba biti zaradi turizma še odgovornejši pri vplivih na okolje, zato gradnje novih hidroelektrarn v prihodnje ne bo, načrtujejo le nekaj manjših na pritokih. Živahneje bo zato na Savi, kjer Skubin napoveduje čimprejšnji začetek gradnje hidroelektrarn na srednji in konec del na spodnji Savi, v Ojstrici v občini Dravograd pa načrtujejo prvo slovensko polje vetrnih elektrarn.