Otrokom z vedenjskimi težavami so vse težje kos

Trem vzgojnim zavodom je ministrstvo za izobraževanje z razpisom namenilo 2,8 milijona evrov. Z njimi bodo zavodi lahko povečali možnosti, da bi se otroci uspešno vrnili v družbo, in preprečevali njihove namestitve v druge ustanovah. A po mnenju nekaterih ravnateljev domov težave z najagresivnejšimi mladostniki ostajajo nerešene.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v razpisu razlaga, da vrtci in šole v zadnjem času opozarjajo, da je otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami vse več, vendar strokovni delavci niso opolnomočeni za delo z njimi. Tudi centri za socialno delo tarnajo, »da ne morejo namestiti vseh otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ker vzgojni zavodi nimajo ustreznih metod in oblik dela«, medtem ko vzgojni zavodi trdijo, da nimajo vseh mehanizmov, da bi tem otrokom lahko ustrezno pomagali. To naj bi v prihodnje bolje obvladali vsaj trije zavodi – Mladinski dom Maribor, Vzgojni zavod Planina in Mladinski dom Jarše – ki so na razpisu prejeli po približno milijon evrov za nove vzgojne programe.

Zagotoviti bodo morali tudi intenzivne obravnave otrok ali mladostnikov z zelo agresivnim vedenjem, beganjem in odklanjanjem vzgojne pomoči, z odvisnostjo od psihoaktivnih substanc, alkohola ali drugih vrst odvisnosti ali s psihičnimi in osebnostnimi težavami.

Strokovni center Planina

Tako bo že ta mesec v Vzgojnem zavodu Planina zaživel strokovni center, kjer bodo z inovativnim pristopom pomagali otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam. »Vzgojni zavod Planina se bo nekako preoblikoval v strokovni center, ki bo imel možnosti razviti in ponuditi raznovrstne inovativne oblike dela za otroke, ki imajo različne težave oziroma motnje, hkrati pa bomo lahko delali tudi s starši otrok, ki so pri nas. Odprti bomo tudi za pomoč zunanjim uporabnikom, staršem, vrtcem in šolam, ki imajo otroke s čustvenimi ter vedenjskimi težavami in motnjami. Uvajamo preventivne dejavnosti, kot je mobilni pedagog na domu, tudi z namenom preprečiti oddajo otroka ali mladostnika v vzgojni zavod,« je dejala ravnateljica vzgojnega doma Planina Leonida Zalokar.

Vse več agresivnih otrok

V Mladinskem domu Maribor, kjer so tako kot v zavodu Planina za celostno obravnavo otrok prejeli 870.000 evrov, pričakujejo, da bodo lahko ustanovili sprejemno diagnostične skupine, ki bodo »lahko vplivale na to, da bodo otroci in mladostniki nameščeni v programe, ki so zanje najprimernejši,« nam je povedal ravnatelj doma Ivan Dobaj. Tudi na ministrstvu za šolstvo opažajo pomanjkljivosti sedanjega načina nameščanja mladostnikov v ustanove. »Pomembno se mi zdi, da bi o namestitvah odločala skupina strokovnjakov, ki bi imela veliko izkušenj in strokovnega znanja, ne pa da so tako pomembne odločitve prepuščene eni osebi – socialni delavki v CSD ali sodnici, ki navadno niti ne ve, kako posamezna ustanova deluje in kako je organizirana,« pravi Dobaj, ki pa ne verjame, da bodo v njihovem domu z novimi programi lahko pomagali tudi najtežavnejšim in najagresivnejšim mladostnikom. Teh je, ugotavlja, vse več in tudi njihova agresivnost je vse hujša.

Junija letos, denimo, je mladoletnik na železniški postaji v Račah vpričo dveh deklet tako hudo pretepel 60-letnega moškega, da je ta v bolnišnici umrl.

»Tudi pri nas opažamo, da je nasilnih otrok in mladostnikov vse več, starostna meja povzročiteljev pa se znižuje. Govorimo o zelo nasilnih in nevarnih otrocih in mladostnikih, za katere država že desetletja nima vzpostavljenih učinkovitih sistemov pomoči, nima niti ustreznih služb niti strokovnjakov. Pa ne zato, ker država oziroma vlada o teh problemih ne bi bila seznanjena, ampak ker se vlada in njeni ministri podrejajo politično všečnim ukrepom in ravnajo skladno s trenutnimi političnimi trendi. Pedagoški kader v vzgojnih zavodih se zelo prilagaja, da bi jim v okviru svoje stroke lahko nudil ustrezno specialno pedagoško pomoč, bodo pa svoj del odgovornosti v prihodnje morali prevzeti tudi drugi resorji – zdravstvo, sociala, pravosodje, policija. To je jedro problema, na kar že dolgo opozarjamo,« je kritična ravnateljica Planine.

Tudi mlajši otroci so lahko zelo agresivni, ugotavlja Dobaj. Zgrešeno je njihovo agresivnost pripisovati slabim razmeram v odraščanju, saj vsi otroci, ki so odraščali v takem okolju, niso nasilni, pravi Dobaj, ki največjo krivdo za agresijo otrok pripisuje razvajanju.

»Pri nas so preveč upoštevane pravice otrok in staršev, nihče pa jim v enaki meri ne predoča dolžnosti. Težava je, da se nekateri otroci zavedajo, da niso kazensko odgovorni in jim nihče nič ne more, ne njim ne staršem. Policija lahko le obvesti CSD, ki na pogovor povabi starše in otroke. Potem sledijo multidisciplinarni timi, kjer se neskončno dolgo in brezplodno pogovarjajo, kako naprej. Dolgoletno pogovarjanje in neučinkovitost različnih služb lahko otroku in mladostniku povzroči veliko škodo, saj se neustrezno vedenje še poglablja,« razlaga Leonida Zalokar. Centri za socialno delo nimajo pooblastil, da bi od staršev zahtevali obvezno vključitev v svetovanje, medtem ko je v nekaterih evropskih državah, denimo v Angliji, na Škotskem, Irskem, Belgiji in Grčiji slabo starševstvo kaznivo dejanje. »Starši se morajo udeležiti posebnega treninga, nespoštovanje tega ukrepa pomeni kaznivo dejanje. Otroka morajo tudi nadzorovati, če ponovno naredi kaznivo dejanje, so kaznovani tudi starši in podobno. S takimi ukrepi se povečuje odgovornost mladoletnikov in tudi odgovornost staršev za pomanjkljivo vzgojo, zaradi katere mladoletniki izvršujejo kazniva dejanja,« pravi ravnateljica, ki je kritična tudi do sistema nameščanja otrok s težavami v ustanove. »Sodišča so neodvisna, policija tudi, zdravstvo je povezano s financiranjem zavoda za zdravstveno varstvo, centri za socialno delo, ki v večini primerov nameščajo otroke k nam, pa so prepuščeni samim sebi ugotavljajo težave otrok in družin. Na koncu je težaven otrok oziroma mladostnik vedno nameščen v vzgojni zavod, kjer moramo živeti in delati z njim. Naših opozoril, da otrok nima ustrezne obravnave, da ni bila izvedena celotna diagnostika, pa odgovorni pogosto nočejo slišati, če je odločba o namestitvi že izdana.«

Zastarel kazenski zakonik

»Za mladostnike, ki so motivirani samo za prestopniško vedenje, ki ne priznavajo nobene avtoritete, hkrati pa so agresivni, vendar brez težjih kaznivih dejanj, v Sloveniji ni poskrbljeno,« je kritičen tudi ravnatelj. Prepričan je tudi, da bi morali v Sloveniji dobiti poseben kazenski zakonik za mladoletnike, ki so zagrešili huda kazniva dejanja, ta pa bi moral biti prilagojen sodobnemu načinu »odraščanja« in novim oblikam vedenjskih odklonov.

O tem, da je kazenski zakonik, ki se zdaj uporablja, popolnoma preživet in prilagojen odrasli populaciji, je prepričana tudi Leonida Zalokar. »Nujno bi bilo za mladoletnike opredeliti kazniva dejanja in sankcije oziroma vzgojne ukrepe, ki sledijo za storjeno dejanje,« pravi ravnateljica. Hkrati pa naj bodo vzgojni ukrepi izvršljivi, ne pa da je v kazenskem zakoniku za mladoletnike, na primer, mogoče zdravljenje v psihiatrični ustanovi, forenzični oddelek za mladoletnike pa sploh ne obstaja.