Oviranim osebam življenje otežujejo tudi spletna mesta
Njihov videz je vse bolj pred uporabnostjo, zato se ranljive skupine z njimi le stežka spopadajo.
Odpri galerijo
Če so na spletni strani multimedijske vsebine opremljene s podnapisi in celo s tolmačem v znakovni jezik, vendar navigacija ni mogoča s tipkovnico, slike pa so brez tekstovnih alternativ, potem spletišče kljub pozitivnim lastnostim ni dostopno, razlaga sogovornica. FOTO: Dokumentacija Dela
Ljubljana – Večina javnih služb svojih spletnih vsebin še vedno ne prilagaja osebam, za katere so težava različne ovire. Do septembra prihodnjega leta imajo čas, da jih uskladijo z novim zakonom, že zdaj pa kaže, da preobrazba ne bo lahka. V zadnjem desetletju preboja ni bilo, a vsaj med občinami ni več spletišča, ki bi bilo povsem neprilagojeno.
Vsak uporabnik spleta se srečuje s poplavo vsiljivih marketinških vsebin, s stranmi, ki so polne aktivnih oglasnih pasic, ozadij in lebdečih pop-up obrazcev, in tudi z izumetničeno in zapleteno oblikovanimi spletišči, ki pogosto na senzacionalističen način predstavljajo vsebino, razlaga Maša Malovrh, vodja sektorja Insajder na zavodu Beletrina.
Še težje se s tem spopadajo ljudje z različnimi oblikami invalidnosti, ki zaradi neprimerno tehnično in vsebinsko zastavljenih spletišč informacij sploh ne najdejo – ali jih ne zaznajo, ali jih ne razumejo, ali pa jih ne morejo upravljati. Poleg slepih, slabovidnih, gluhih, naglušnih, gibalno oviranih oseb s poškodbami glave med ovirane osebe lahko štejemo tudi starejše.
Januarja lani je bilo po podatkih statističnega urada 401.262 ljudi starejših od 65 let, natančnega podatka o številu invalidov pa urad ne beleži. Obstaja le ocena, da jih je med 160.000 in 170.000, po drugi strani je povedno, da je ranljivim skupinam le pet občin od 212 do zdaj prilagodilo svoja spletna mesta.
Prilagoditve so še posebno pomembne v izobraževanju, razlaga predsednik društva študentov invalidov Jakob Škantelj, ki združuje študente različnih invalidnosti. Uporaba spleta je zanje lahko pravi izziv, pripoveduje. »Spletišča so za nas zelo pomembna, saj brez njih ni mogoče študirati: od iskanja literature in uporabe spletnih učilnic do iskanja informacij za seminarske naloge,« našteva.
Največji izziv za gibalno ovirane so gotovo registracijski postopki z vpisovanjem e-pošte in gesel, ki zahtevajo natančnost dveh klikov, še ugotavlja Škantelj. Medtem ko njim lahko pomaga virtualna tipkovnica, so gluhim lahko v pomoč tolmač ali podnapisi.
Zakon nalaga, da morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ter osebe javnega prava svoja spletišča prilagoditi do septembra prihodnje leto (velja za strani, objavljene pred septembrom 2018, preostale pa že letos). Za osvežitev mobilnih aplikacij imajo čas do junija 2021. Vsem nalaga izdelavo začetne ocene, ali sledenje zahtevam pomeni breme; če je nesorazmerno, jim določenih zahtev ni treba upoštevati.
Enkrat na leto morajo posodobiti izjavo o prilagojenosti spletne strani ter uporabnikom omogočiti ocenjevanje ustreznosti spletišča in postavljanje vprašanj. Za kršitelje je predvidena globa od 200 do 2000 evrov. Čeprav zakon dopušča izjeme za vrtce, osnovne in srednje šole ter javno radiotelevizijo.
Pričakovati je neustrezne interpretacije zakona, ki lahko povročijo, da bodo strani dostopne samo uporabnikom z določenimi oblikami invalidnosti in ne vsem, kot določajo načela enakosti, nediskriminacije in spoštovanja človekovih pravic, še svari vodja Insajderja.
Vsak uporabnik spleta se srečuje s poplavo vsiljivih marketinških vsebin, s stranmi, ki so polne aktivnih oglasnih pasic, ozadij in lebdečih pop-up obrazcev, in tudi z izumetničeno in zapleteno oblikovanimi spletišči, ki pogosto na senzacionalističen način predstavljajo vsebino, razlaga Maša Malovrh, vodja sektorja Insajder na zavodu Beletrina.
Še težje se s tem spopadajo ljudje z različnimi oblikami invalidnosti, ki zaradi neprimerno tehnično in vsebinsko zastavljenih spletišč informacij sploh ne najdejo – ali jih ne zaznajo, ali jih ne razumejo, ali pa jih ne morejo upravljati. Poleg slepih, slabovidnih, gluhih, naglušnih, gibalno oviranih oseb s poškodbami glave med ovirane osebe lahko štejemo tudi starejše.
Prilagoditve potrebuje dobršen del
Januarja lani je bilo po podatkih statističnega urada 401.262 ljudi starejših od 65 let, natančnega podatka o številu invalidov pa urad ne beleži. Obstaja le ocena, da jih je med 160.000 in 170.000, po drugi strani je povedno, da je ranljivim skupinam le pet občin od 212 do zdaj prilagodilo svoja spletna mesta.
Javnih ustanov in organizacij, ki bodo morali upoštevati zakon, je okoli 1500.
Prilagoditve so še posebno pomembne v izobraževanju, razlaga predsednik društva študentov invalidov Jakob Škantelj, ki združuje študente različnih invalidnosti. Uporaba spleta je zanje lahko pravi izziv, pripoveduje. »Spletišča so za nas zelo pomembna, saj brez njih ni mogoče študirati: od iskanja literature in uporabe spletnih učilnic do iskanja informacij za seminarske naloge,« našteva.
Največji izziv za gibalno ovirane so gotovo registracijski postopki z vpisovanjem e-pošte in gesel, ki zahtevajo natančnost dveh klikov, še ugotavlja Škantelj. Medtem ko njim lahko pomaga virtualna tipkovnica, so gluhim lahko v pomoč tolmač ali podnapisi.
Iz nepoznavanja v diskriminacijo
Zakon nalaga, da morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ter osebe javnega prava svoja spletišča prilagoditi do septembra prihodnje leto (velja za strani, objavljene pred septembrom 2018, preostale pa že letos). Za osvežitev mobilnih aplikacij imajo čas do junija 2021. Vsem nalaga izdelavo začetne ocene, ali sledenje zahtevam pomeni breme; če je nesorazmerno, jim določenih zahtev ni treba upoštevati.
Spletne prilagoditve bi lahko potrebovalo več kot pol milijona ljudi.
Za uskladitev z zakonodajo je čas do septembra prihodnje leto.
Strani morajo ustrezati potrebam vseh oviranih oseb.
Za uskladitev z zakonodajo je čas do septembra prihodnje leto.
Strani morajo ustrezati potrebam vseh oviranih oseb.
Enkrat na leto morajo posodobiti izjavo o prilagojenosti spletne strani ter uporabnikom omogočiti ocenjevanje ustreznosti spletišča in postavljanje vprašanj. Za kršitelje je predvidena globa od 200 do 2000 evrov. Čeprav zakon dopušča izjeme za vrtce, osnovne in srednje šole ter javno radiotelevizijo.
Pričakovati je neustrezne interpretacije zakona, ki lahko povročijo, da bodo strani dostopne samo uporabnikom z določenimi oblikami invalidnosti in ne vsem, kot določajo načela enakosti, nediskriminacije in spoštovanja človekovih pravic, še svari vodja Insajderja.
Kakšne prilagoditve potrebujejo različne skupine?
Maša Malovrh navaja, da slabovidnim spletne strani lahko ponudijo možnost povečanja črk, slepi pa lahko uporabijo vrstico oziroma bralnik zaslona. To je priporočeno tudi za tiste z okvarjenim sluhom, zlasti pri zvočnih in multimedijskih vsebinah. Pri gluhih je izjemno pomembna raba znakovnega jezika, ki je njihov materni jezik; ne gre le za tehnično ampak tudi za vsebinsko prilagojenost.
To je treba upoštevati pri ljudeh, ki so utrpeli poškodbe glave oziroma možganov, ki imajo kognitivne oviranosti ali težave v duševnem zdravju. Če so spletne strani slabo berljive, nerazločne in zahtevajo večkratno vnašanje določenih podatkov, to povzroči zmedenost, občutek nemoči, nesposobnosti in uporabnik zapusti stran, ne da bi opravil, kar si je zadal.
Maša Malovrh navaja, da slabovidnim spletne strani lahko ponudijo možnost povečanja črk, slepi pa lahko uporabijo vrstico oziroma bralnik zaslona. To je priporočeno tudi za tiste z okvarjenim sluhom, zlasti pri zvočnih in multimedijskih vsebinah. Pri gluhih je izjemno pomembna raba znakovnega jezika, ki je njihov materni jezik; ne gre le za tehnično ampak tudi za vsebinsko prilagojenost.
To je treba upoštevati pri ljudeh, ki so utrpeli poškodbe glave oziroma možganov, ki imajo kognitivne oviranosti ali težave v duševnem zdravju. Če so spletne strani slabo berljive, nerazločne in zahtevajo večkratno vnašanje določenih podatkov, to povzroči zmedenost, občutek nemoči, nesposobnosti in uporabnik zapusti stran, ne da bi opravil, kar si je zadal.
