Pahor bo s kanididati za ustanega sodnika opravil še en krog pogovorov
Med strankami razhajanje o podpori kanidadtom za ustavnega sodnika, prihodnji teden bo še en krog razgovorov.
Odpri galerijo
Kdo izmed kandidatov bo izbran med ustavne sodnike, še ni znano. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Predsednik republike Borut Pahor je danes nadaljeval posvetovanja s preostalimi vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih za novega ustavnega sodnika. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, bo Pahor na podlagi presoje kandidatur in mnenj vodij poslanskih skupin predvidoma v prihodnjem tednu opravil še en krog pogovorov.
Na ta način naj bi Pahor ugotovil, ali kateri od kandidatov uživa zadostno podporo za izvolitev. Predlog kandidature bo posredoval v DZ predvidoma v času, ki bo omogočil izvolitev sodnika ustavnega sodišča na junijskem zasedanju parlamenta, so sporočili iz urada predsednika republike.
Pahor je na posvetovanjih vodje poslanskih skupin dodatno obvestil, da razmišlja, da bi v juniju nagovoril poslance o nujnosti sprejetja sprememb volilnega sistema do konca letošnjega leta, kot je to naložilo ustavno sodišče. Tudi današnje izjave vodij poslanskih skupin po pogovorih s predsednikom republike so pokazale, da so njihove preference različne.
V Desusu so tako pri Pahorju izpostavili ožjo skupino posameznikov, ki so jih pripravljeni podpreti, a imen javnosti še ne razkrivajo. V poslanski skupini so se pripravljeni pogovarjati tudi o drugih možnih kandidatih, da bi v DZ lahko dosegli potrebno podporo za izvolitev, je po pogovoru pri Pahorju v izjavi novinarjem povedal vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša.
Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je predsednika republike danes obvestila o tem, da SAB za kandidata za ustavnega sodnika podpira Branka Koržeta. Pri tej odločitvi jih je vodilo, da je njegova specializacija gospodarsko pravo, kar bi bilo po njihovem mnenju ustrezno.
Glede na to, da je zdaj precej »mlada« sestava ustavnega sodišča, je za SAB tudi pomembno, da je Korže starejša oseba, z več življenjskimi izkušnjami in bi tudi po tej plati lahko ustrezno dopolnil obstoječo sestavo ustavnega sodišča.
Pahor je Kociprovo sicer obvestil o predlogih drugih poslanskih skupin. Najbolje kaže Barbari Zobec in Andražu Teršku. SAB je pripravljena razmisliti tudi o kandidatu, ki bi lahko prejel ustrezno večino v DZ, in sicer Teršku, je povedala Kociprova.
Vodje poslanskih skupin so se izrekli tudi o možnih spremembah volilnega sistema, saj zadnji poskus v DZ ni uspel. Za SAB je še vedno najbolj zaželena sprememba ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu, za katero je sicer v DZ zmanjkalo zelo malo glasov, je spomnila Kociprova. Po njenem mnenju bi veljalo še enkrat poskusiti, sicer pa bi razmislili tudi o prilagoditvi velikosti volilnih okrajev.
Kot je razumela Pahorja, bo tudi sam začel aktivnosti, da preveri, ali je ustrezna večina za te spremembe, s katerimi bi uresničili ustavno odločbo. Trenutno pa se v DZ v zvezi s tem po besedah Kociprove nič ne dogaja.
V SNS bodo podprli Terška, je povedal prvak stranke Zmago Jelinčič: »Sodimo, da je konsistenten človek, veliko znanja ima, mlad je in nevtralen. Strokovnost pa sploh ni vprašljiva.« Če bodo drugi predlogi, se bodo pač odločali o njih, je dodal. Glede možnosti sprememb volilnega sistema pa je Jelinčič poudaril, da so v njihovi poslanski skupini še vedno zastopniki odprave volilnih okrajev.
Predstavnik narodnih skupnosti Felice Žiža je na posvetu s Pahorjem poudaril, da bi lahko podprli več kandidatov oziroma najmanj štiri, vendar o konkretnih imenih ni bilo govora. Kot je dodal Žiža, si bodo vzeli še čas za razmislek in videli, koga bo predsednik republike predlagal, je pa skoraj prepričan, da se jim bo uspelo uskladiti s predsednikovimi predlogi.
Na sredinem posvetovanju so sicer poslanci izpostavili predvsem kandidaturi Terška in Zobčeve. Edino kandidatko podpirajo v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi. Medtem so v LMŠ in Levici napovedali podporo Teršku. Poleg njiju so kandidati še Korže, Anže Erbežnik, Rok Svetlič, Marko Starman in Janez Pogorelec.
Na ta način naj bi Pahor ugotovil, ali kateri od kandidatov uživa zadostno podporo za izvolitev. Predlog kandidature bo posredoval v DZ predvidoma v času, ki bo omogočil izvolitev sodnika ustavnega sodišča na junijskem zasedanju parlamenta, so sporočili iz urada predsednika republike.
Pahor je na posvetovanjih vodje poslanskih skupin dodatno obvestil, da razmišlja, da bi v juniju nagovoril poslance o nujnosti sprejetja sprememb volilnega sistema do konca letošnjega leta, kot je to naložilo ustavno sodišče. Tudi današnje izjave vodij poslanskih skupin po pogovorih s predsednikom republike so pokazale, da so njihove preference različne.
V Desusu so tako pri Pahorju izpostavili ožjo skupino posameznikov, ki so jih pripravljeni podpreti, a imen javnosti še ne razkrivajo. V poslanski skupini so se pripravljeni pogovarjati tudi o drugih možnih kandidatih, da bi v DZ lahko dosegli potrebno podporo za izvolitev, je po pogovoru pri Pahorju v izjavi novinarjem povedal vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša.
Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je predsednika republike danes obvestila o tem, da SAB za kandidata za ustavnega sodnika podpira Branka Koržeta. Pri tej odločitvi jih je vodilo, da je njegova specializacija gospodarsko pravo, kar bi bilo po njihovem mnenju ustrezno.
Glede na to, da je zdaj precej »mlada« sestava ustavnega sodišča, je za SAB tudi pomembno, da je Korže starejša oseba, z več življenjskimi izkušnjami in bi tudi po tej plati lahko ustrezno dopolnil obstoječo sestavo ustavnega sodišča.
Pahor je Kociprovo sicer obvestil o predlogih drugih poslanskih skupin. Najbolje kaže Barbari Zobec in Andražu Teršku. SAB je pripravljena razmisliti tudi o kandidatu, ki bi lahko prejel ustrezno večino v DZ, in sicer Teršku, je povedala Kociprova.
Vodje poslanskih skupin so se izrekli tudi o možnih spremembah volilnega sistema, saj zadnji poskus v DZ ni uspel. Za SAB je še vedno najbolj zaželena sprememba ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu, za katero je sicer v DZ zmanjkalo zelo malo glasov, je spomnila Kociprova. Po njenem mnenju bi veljalo še enkrat poskusiti, sicer pa bi razmislili tudi o prilagoditvi velikosti volilnih okrajev.
Kot je razumela Pahorja, bo tudi sam začel aktivnosti, da preveri, ali je ustrezna večina za te spremembe, s katerimi bi uresničili ustavno odločbo. Trenutno pa se v DZ v zvezi s tem po besedah Kociprove nič ne dogaja.
V SNS bodo podprli Terška, je povedal prvak stranke Zmago Jelinčič: »Sodimo, da je konsistenten človek, veliko znanja ima, mlad je in nevtralen. Strokovnost pa sploh ni vprašljiva.« Če bodo drugi predlogi, se bodo pač odločali o njih, je dodal. Glede možnosti sprememb volilnega sistema pa je Jelinčič poudaril, da so v njihovi poslanski skupini še vedno zastopniki odprave volilnih okrajev.
Predstavnik narodnih skupnosti Felice Žiža je na posvetu s Pahorjem poudaril, da bi lahko podprli več kandidatov oziroma najmanj štiri, vendar o konkretnih imenih ni bilo govora. Kot je dodal Žiža, si bodo vzeli še čas za razmislek in videli, koga bo predsednik republike predlagal, je pa skoraj prepričan, da se jim bo uspelo uskladiti s predsednikovimi predlogi.
Na sredinem posvetovanju so sicer poslanci izpostavili predvsem kandidaturi Terška in Zobčeve. Edino kandidatko podpirajo v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi. Medtem so v LMŠ in Levici napovedali podporo Teršku. Poleg njiju so kandidati še Korže, Anže Erbežnik, Rok Svetlič, Marko Starman in Janez Pogorelec.
