Pahor s svojim ravnanjem ne preseneča nikogar več

Kakšna koalicija je najboljša? Tista z dobrim programom in ministri
Objavljeno
13. julij 2018 06.00
Posodobljeno
13. julij 2018 09.44
Bogdan Biščak
FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – Politična analitika ocenjujeta včerajšnjo prošnjo predsednika države Boruta Pahorja zelo različno. Edina sta si samo v tem, da s svojimi potezami ne preseneča.

Bogdan Biščak, nekdanji politik strank LDS in Zares, je prepričan, da je predsednik Borut Pahor svoja pooblastila zlorabil že takoj prvi dan po volitvah, ko je povedal, da bo mandat za sestavo vlade dal najprej Janezu Janši. »To je izjavil, še preden je opravil pogovore s predstavniki poslanskih skupin, kar mu nalaga ustava. Tako je v oklepaj postavil ustavo samo. Smisel pogovorov s predstavniki strank, ki so izvoljene v parlament, je namreč, da se ugotovi, komu naj se mandat sploh podeli. Če bi ustavodajalec želel, da se mandat podeli zmagovalcu, bi to v ustavo tudi tako napisal. Pa ni,« opozarja Biščak. Tudi s svojo prošnjo, naj se stranke z Janšo pogovarjajo, je predsednik države po Biščakovem mnenju šel čez meje dobrega okusa. »Ni namreč namen, da se stranke prosi, naj se pogovarjajo, ampak da se mandat podeli.«
Izjavo Janeza Janše, da je za Slovenijo boljša koalicija treh strank kot pa šestih, Biščak komentira, da je za državo v resnici najbolje oziroma da je neka koalicija dobra, če je dober program, za katerega se ta koalicija dogovori. In seveda je vrednost koalicije odvisna od tega, kakšni so ljudje, torej ministri, ki ta program nato uresničujejo v praksi. Težavne so namreč lahko tudi koalicije, ki imajo malo strank.



image
Matej Makarovič
FOTO: Igor Zaplatil


Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene študije se strinja, da je od včerajšnjega poziva predsednika države k pogovorom strank z Janezom Janšo pa do sestave vlade ter do tega, da bo jasno, kdo sploh jo bo na koncu sestavil, še dolga pot. Vztrajanje pri zavračanju Janeza Janše po njegovem mnenju temelji na nadaljevanju eksplicitnih izjav na to temo pred volitvami, ki jih stranke zdaj ne morejo kar požreti. »Ne glede na nerazumnost tega zavračanja očitno nočejo jesti zarečenega kruha. Vzrok za zavračanje sodelovanja z Janezom Janšo so tudi močni pritiski dela javnosti in dela interesnih skupin, tudi iz ozadja, ter seveda dominantnih medijev. V delu javnosti je prisoten že skoraj paranoičen strah pred Janšo, ki lahko postane že destruktiven. Je pa seveda hkrati treba priznati, da je tudi Janša v preteklosti storil kakšno napako,« meni Makarovič. Pahorjeva drža je po njegovem konsistentna, saj je že večkrat poskušal ne glede na lastno umeščenost v levi politični pol presegati politične delitve. V Sloveniji je po Makarovičevem mnenju največ demokracije takrat, ko je na oblasti desna opcija. To namreč javnost izjemno natančno nadzoruje. In kako se bo razpletlo na koncu? Najverjetneje bo prevladalo izključevanje, vladna koalicija na koncu bo tako levosredinska, brez SDS. Bo pa zato brez jasne vsebine in nestabilna ter zato tudi kratkega diha.