Pahor spravljiv do Hrvaške

Pahor se je več kot teden dni po izbruhu prisluškovalne afere odzval na dogajanje v odnosih s sosednjimi državami.
Objavljeno
13. april 2019 20.12
Posodobljeno
13. april 2019 20.21
Pahor je o odnosu s sosednjimi državami spregovoril ob robu dneva slovensko-ameriškega prijateljstva v Andražu pri Polzeli. FOTO: Leon Vidic/Delo
V. U., STA
V. U., STA
»Prav je, da Slovenija, kadar naši sosedje storijo nekaj, kar je nesprejemljivo, na to opozori, a obenem mora tenkočutno graditi mostove sodelovanja in ne sme zaloputniti vrat, temveč odpreti nova,« je ob robu slovesnosti na Polzeli izjavil predsednik Borut Pahor. Tako se je več dni po izbruhu prisluškovalne afere odzval na dogajanje v odnosih s sosednjimi državami v zadnjih tednih.

»Naši sosedje, prijatelji, lahko imajo stališča in ravnanja, s katerimi ne mi strinjamo, in smo dolžni to tudi na primeren način povedati, a se moramo zaradi miru, varnosti, blaginje in ohranitve medčloveških odnosov vselej truditi, da hkrati gradimo mostove,« je dodal.

Za svoje sporočilo, ki ga je podal tudi v govoru na slovesnosti ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva v spomin na strmoglavljanje ameriškega bombnika v Andražu pri Polzeli med drugo svetovno vojno, upa, da bo vzeto kot iskreno in ne bo obveljalo za naivno, ob Hrvaški pa ga je namenil tudi nedavnim izjavam predsednika Evropskega parlamenta, Italijana Antonia Tajanija, in verbalni noti madžarskega veleposlaništva v Sloveniji zaradi naslovnice Mladine.
 

Počastitev prijateljstva med Slovenijo in ZDA


Danes je sicer ob Pahorju k spominski plošči venec v Andražu položil tudi ameriški kongresnik Paul Anthony Gosar. Pahor je v nagovoru izpostavil pomen prijateljstva med Slovenijo in ZDA, odnose med državama pa je ocenil kot odlične.

»Praznovanje dneva slovensko-ameriškega prijateljstva je bila odlična odločitev, z vstopom v zvezo Nato pa smo postali vojaški in politični zavezniki,« je dejal Pahor in ocenil, da slovensko sodelovanje z ZDA dolgo tradicijo. Poudaril je, da za pripravo vsakoletne slovesnosti v Andražu nad Polzelo ni bila potrebna nobena državna ali občinska odredba.

Po Pahorjevih besedah sem in tja naletimo tudi na različna stališča. Sedanja ameriška administracija ima morda drugačna stališča, kot so slovenska stališča in stališča EU. A kljub temu, tako Pahor, iščemo tiste značilnosti in stališča, ki nas povezujejo, ker je to pomembno tako za Slovenijo kot tudi za ZDA.

Kongresnik Gosar je izjavil, da se pri spominski plošči v Andražu spominja služenja in žrtvovanja ameriške posadke, hkrati pa je to počastitev prijateljstva med Slovenijo in ZDA, ki se je rodilo v temnem času druge svetovne vojne.

image
»Slovenski duh darežljivosti in pogum je tisti, ki je prinesel up in luč ameriškim vojakom, ko so jih sestrelili z neba. Počaščen sem, da sem tukaj ne le kot Američan, kot član kongresa, temveč tudi kot vnuk priseljencev iz Slovenije,« je izjavil ameriški kongresnik Paul Anthony Gosar. FOTO: Wikipedia

 

Vez, ki se še vedno krepi


»Slovenski duh darežljivosti in pogum je tisti, ki je prinesel up in luč ameriškim vojakom, ko so jih sestrelili z neba. Počaščen sem, da sem tukaj ne le kot Američan, kot član kongresa, temveč tudi kot vnuk priseljencev iz Slovenije. To je redek in poseben primer, da danes lahko tu stojim in se spominjam dolgega in trajnega prijateljstva med Slovenijo in ZDA,« je dejal Gosar.

Zahvalil se je, da ga je Slovenija skupaj s soprogo zelo lepo sprejela. Povedal je tudi, da je darežljivost Slovenije do ZDA v času druge svetovne vojne stkala vez, ki se še vedno krepi, ko smo skupaj združeni v boju za demokracijo in svobodo po vsem svetu.

Ameriško letalo strmoglavilo 19. marca leta 1944


Na območje Andraža nad Polzelo je 19. marca leta 1944 strmoglavilo sestreljeno ameriško letalo, ki je skupaj z 233 bombniki poletelo iz italijanske letalske baze. Namenjeno je bilo proti avstrijski Koroški, kjer naj bi uničili tovarno Steyer, ki je takrat služila nemški vojaški industriji.

Osem članov posadke je pri tem umrlo, dva danes prav tako že pokojna vojaka pa sta bila ujeta in sta vojno preživela v ujetniških taboriščih. Šlo je za letalce 15. ameriških letalskih sil, za katere so na pokopališču v Andražu postavili spominsko obeležje.