Pahor: Tragedija družine Hudnik je tragedija slovenskega naroda
V luči prizadevanj za narodno pomiritev in spravo je predsednik države Borut Pahor priredil sprejem za člane družine Hudnik, so sporočili iz njegovega urada.
Odpri galerijo
Borut Pahor in člana družine Hudnik. FOTO: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana – Na sprejem je Pahor povabil člane družine Hudnik, katere člani so bili kot žrtve revolucionarnega nasilja pobiti med 2. svetovno vojno, in gospoda Petra Hribarja, ki je družini pomagal v prizadevanjih za rehabilitacijo in spoštljiv pokop pokojnih sorodnikov po več kot 70. letih.
Pahor se je opravičil, da je za družino trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili »tudi javno in uradno vrnjeni čast in dostojanstvo«. Današnji sožalni sprejem je Pahor doživel kot »žalostno pridušen, a mogočen apel k spoštovanju človekovega dostojanstva in svobode, klic k spravi in trajnemu miru«. »Prevzemajo nas močni občutki žalosti zavoljo nasilne smrti, a hkrati neskončno upanje za življenje v miru,« je dejal Pahor.
Tragedija družine Hudnik je po njegovih besedah hkrati tragedija slovenskega naroda. »Sredi strašne svetovne morije je tujec položil roko nad naš narod in še brat nad brata Slovenca. Vse to je med vojno in po njej zaznamovalo vašo družinsko usodo, usodo našega naroda in vseh nas,« je dodal.
Podobno kot družina Hribar je morala tudi družina Hudnik po njegovih besedah po medvojnem umoru in krivi povojni obsodbi za dolgo vzeti nase intimno žalost in jezo. »Predolgo je trajalo, da sta obe družinski usodi postali del naše kolektivne zavesti,« je dejal in se opravičil, da je za družino Hudnik trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili tudi javno in uradno vrnjeni čast in dostojanstvo.
Alojz Hudnik se mu je zahvalil za sočutje in opravičilo, ki »zdravi rane«. S sestro sta po njegovih besedah kot otroka zaman iskala sočutje. Žarek upanja pa je posijal, ko je našel grob očeta in domačih, je povedal. Pokojnim so tako uresničili pravico do spoštljivega zadnjega počitka. A v jamah in gozdovih še številne čaka, da se kdo spomni nanje, je opozoril.
Pred leti je Pahor odkril spominsko obeležje Kseniji in Radu Hribar na gradu Strmol in imel ob tem priložnostni nagovor z naslovom »Obžalovanje, opravičilo, zaveza.« Tedaj je Pahor poudaril, da »odpuščanje, zlasti v neposrednih eksistencialnih osebnih ali kolektivnih izkušnjah, omogoča spravo, sprava pa sožitje in mir.«
Novembra 1942 je bilo umorjenih deset članov družine, eden pa tik pred koncem vojne. Preživela sta le najmlajša člana, takrat otroka, brat Alojz in sestra Marija Veronika.
Po vojni je bil leta 1946 Alojzij Hudnik, oče Alojza in Marije Veronike, razglašen za narodnega izdajalca in obsojen na smrt z likvidacijo, njegovo premoženje pa je bilo zaseženo. S Sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 24. januarja 2018 je bil v celoti rehabilitiran.
Leta 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom Draška Josipoviča na severozahodni strani hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih odkrila posmrtne ostanke desetih članov družine. Po več kot 70. letih sta se preživela brat in sestra odločila najdene posmrtne ostanke sorodnikov prekopati in jih prenesti na domače pokopališče.
Po vojni je bil leta 1946 Alojzij Hudnik, oče Alojza in Marije Veronike, razglašen za narodnega izdajalca in obsojen na smrt z likvidacijo, njegovo premoženje pa je bilo zaseženo. S Sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 24. januarja 2018 je bil v celoti rehabilitiran.
Leta 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom Draška Josipoviča na severozahodni strani hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih odkrila posmrtne ostanke desetih članov družine. Po več kot 70. letih sta se preživela brat in sestra odločila najdene posmrtne ostanke sorodnikov prekopati in jih prenesti na domače pokopališče.
Pahor se je opravičil, da je za družino trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili »tudi javno in uradno vrnjeni čast in dostojanstvo«. Današnji sožalni sprejem je Pahor doživel kot »žalostno pridušen, a mogočen apel k spoštovanju človekovega dostojanstva in svobode, klic k spravi in trajnemu miru«. »Prevzemajo nas močni občutki žalosti zavoljo nasilne smrti, a hkrati neskončno upanje za življenje v miru,« je dejal Pahor.
Tragedija družine Hudnik je po njegovih besedah hkrati tragedija slovenskega naroda. »Sredi strašne svetovne morije je tujec položil roko nad naš narod in še brat nad brata Slovenca. Vse to je med vojno in po njej zaznamovalo vašo družinsko usodo, usodo našega naroda in vseh nas,« je dodal.
Podobno kot družina Hribar je morala tudi družina Hudnik po njegovih besedah po medvojnem umoru in krivi povojni obsodbi za dolgo vzeti nase intimno žalost in jezo. »Predolgo je trajalo, da sta obe družinski usodi postali del naše kolektivne zavesti,« je dejal in se opravičil, da je za družino Hudnik trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili tudi javno in uradno vrnjeni čast in dostojanstvo.
Zahvala za sočutje
Alojz Hudnik se mu je zahvalil za sočutje in opravičilo, ki »zdravi rane«. S sestro sta po njegovih besedah kot otroka zaman iskala sočutje. Žarek upanja pa je posijal, ko je našel grob očeta in domačih, je povedal. Pokojnim so tako uresničili pravico do spoštljivega zadnjega počitka. A v jamah in gozdovih še številne čaka, da se kdo spomni nanje, je opozoril.
Pred leti je Pahor odkril spominsko obeležje Kseniji in Radu Hribar na gradu Strmol in imel ob tem priložnostni nagovor z naslovom »Obžalovanje, opravičilo, zaveza.« Tedaj je Pahor poudaril, da »odpuščanje, zlasti v neposrednih eksistencialnih osebnih ali kolektivnih izkušnjah, omogoča spravo, sprava pa sožitje in mir.«
