Pahor, Tonin in Hojs bi vojski podelili izredna pooblastila
Predsednik in ministra bi, kljub nasprotovanju številnih poslancev v državnem zboru, vojski podelili izredna pooblastila.
Odpri galerijo
Andrej Kavšek, župan Črnomlja, in Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, sta se sprehodila ob Kolpi. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, minister za obrambo Matej Tonin ter minister za notranje zadeve Aleš Hojs so se ob današnjem obisku mejnega območja ob Kolpi zavzeli za podelitev izrednih pooblastil vojski na južni meji. Takšno odločitev po njihovih besedah podpirajo policija, vojska in domačini ob Kolpi.
Pahor je državni zbor pozval, naj v luči argumentov premisli glede odločitve o sprejetju sklepa za aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi, ki govori o podelitvi izrednih pooblastil vojakom oziroma o napotitvi Slovenske vojske za pomoč pri varovanju južne meje.
Kot je dejal, sicer razume odločitev, da takega sklepa ob prvem predlogu niso sprejeli. »Argumenti morda niso bili prepričljivi. Morda je v državnem zboru prevladovalo neko stališče, da želi vlada izkoristiti obstoječe okoliščine za kakšne ukrepe, ki jih sicer del državnega zbora ne podpira ali vidi v njih neko ravnanje, s katerim se ne strinja,« je poudaril.
Pahor je svoje prepričanje sicer utemeljil s tem, da »tak ukrep podpira policija in se z njim strinja vojska. Podpira ga lokalno prebivalstvo«.
Kot argument, ki bi ga znova predstavil državnemu zboru kot razlog, da sprejeme omenjeni predlog o aktivaciji 37. a člena zakona o obrambi, pa je Pahor navedel, da bo po epidemioloških razmerah in tem sledeči krizi »skoraj zagotovo« nastopila možnost okrepitve poskusov ilegalnih prehodov južne meje.
Vse to bo po njegovem mnenju ustvarilo »precej zahtevne razmere za ukrepanje države«, ki mora državljane in njihovo premoženje varovati ter jim zagotavljati vse pogoje, da ostanejo zdravi in neprikrajšani. »Ni treba čakati zadnji dan, ko bo postalo povsem očitno, da je napotitev vojske na južno mejo povsem neizogibna,« je še dejal Pahor.
Po Toninovih besedah je težko razumeti del državnega zbora, da omenjeni aktivaciji nasprotuje. Ocenil je tudi, da ljudje ob južni meji vojsko dobro sprejemajo in da si omenjene pomoči želi tudi policija.
Opozoril je, da je vojska pripravljena pomagati, da bi delovala po strogo določenih navodili in le tri mesece. Vojska sicer pomaga tudi pri urejanju prometne infrastrukture ob meji, je dodal.
Hojs je povedal, da je potrebo po aktivaciji omenjenega člena izrazila policija in da je ob povečanju števila nedovoljenih prehodov južne meje, ki se januarja in februarja glede na lani zvišalo za 60 odstotkov, južno mejo nujno treba zavarovati, »kot je potrebno«.
Po njegovih podatkih bi se število vojakov ob južni meji ob aktivaciji omenjenega člena z zdajšnjih 140 dvignilo na približno 500.
Hojs sicer pričakuje, da naj bi z epidemijo novega koronavirusa opravili nekje do konca junija in da se bo število nedovoljenih prehodov meje ter delovanje tihotapskih združb takrat okrepilo.
Vsi trije so sicer danes obiskali vojake 72. brigade Slovenske vojske v Črnomlju in se seznanili z njihovimi nalogami ter delovanjem. Na Bregu pri Sinjem Vrhu pri Vinici so nato obiskali še obmejno skupno vojaško-policijsko patruljo.
Pahorja sta poleg Tonina in Hojsa spremljala še namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš in vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije Anton Travner.
Na pozive po podelitvi izrednih pooblastil vojske so se nemudoma odzvali v opozicijski stranki Levica. Vodja njene poslanske skupine, Matej Vatovec meni, da gre za nesprejemljive pritiske na državni zbor in brezsramno manipulacijo vlade in predsednika. Levica se je zavzela naj vojska raje priskoči na pomoč civilni zaščiti.
Pahor je državni zbor pozval, naj v luči argumentov premisli glede odločitve o sprejetju sklepa za aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi, ki govori o podelitvi izrednih pooblastil vojakom oziroma o napotitvi Slovenske vojske za pomoč pri varovanju južne meje.
Kot je dejal, sicer razume odločitev, da takega sklepa ob prvem predlogu niso sprejeli. »Argumenti morda niso bili prepričljivi. Morda je v državnem zboru prevladovalo neko stališče, da želi vlada izkoristiti obstoječe okoliščine za kakšne ukrepe, ki jih sicer del državnega zbora ne podpira ali vidi v njih neko ravnanje, s katerim se ne strinja,« je poudaril.
Pahor je svoje prepričanje sicer utemeljil s tem, da »tak ukrep podpira policija in se z njim strinja vojska. Podpira ga lokalno prebivalstvo«.
Kot argument, ki bi ga znova predstavil državnemu zboru kot razlog, da sprejeme omenjeni predlog o aktivaciji 37. a člena zakona o obrambi, pa je Pahor navedel, da bo po epidemioloških razmerah in tem sledeči krizi »skoraj zagotovo« nastopila možnost okrepitve poskusov ilegalnih prehodov južne meje.
Vse to bo po njegovem mnenju ustvarilo »precej zahtevne razmere za ukrepanje države«, ki mora državljane in njihovo premoženje varovati ter jim zagotavljati vse pogoje, da ostanejo zdravi in neprikrajšani. »Ni treba čakati zadnji dan, ko bo postalo povsem očitno, da je napotitev vojske na južno mejo povsem neizogibna,« je še dejal Pahor.
Po Toninovih besedah je težko razumeti del državnega zbora, da omenjeni aktivaciji nasprotuje. Ocenil je tudi, da ljudje ob južni meji vojsko dobro sprejemajo in da si omenjene pomoči želi tudi policija.
Vojska policiji že zdaj pomaga pri nadzoru meje. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Opozoril je, da je vojska pripravljena pomagati, da bi delovala po strogo določenih navodili in le tri mesece. Vojska sicer pomaga tudi pri urejanju prometne infrastrukture ob meji, je dodal.
Hojs je povedal, da je potrebo po aktivaciji omenjenega člena izrazila policija in da je ob povečanju števila nedovoljenih prehodov južne meje, ki se januarja in februarja glede na lani zvišalo za 60 odstotkov, južno mejo nujno treba zavarovati, »kot je potrebno«.
Po njegovih podatkih bi se število vojakov ob južni meji ob aktivaciji omenjenega člena z zdajšnjih 140 dvignilo na približno 500.
Hojs sicer pričakuje, da naj bi z epidemijo novega koronavirusa opravili nekje do konca junija in da se bo število nedovoljenih prehodov meje ter delovanje tihotapskih združb takrat okrepilo.
Vsi trije so sicer danes obiskali vojake 72. brigade Slovenske vojske v Črnomlju in se seznanili z njihovimi nalogami ter delovanjem. Na Bregu pri Sinjem Vrhu pri Vinici so nato obiskali še obmejno skupno vojaško-policijsko patruljo.
Pahorja sta poleg Tonina in Hojsa spremljala še namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš in vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije Anton Travner.
Na pozive po podelitvi izrednih pooblastil vojske so se nemudoma odzvali v opozicijski stranki Levica. Vodja njene poslanske skupine, Matej Vatovec meni, da gre za nesprejemljive pritiske na državni zbor in brezsramno manipulacijo vlade in predsednika. Levica se je zavzela naj vojska raje priskoči na pomoč civilni zaščiti.
