Palmov vrtač pustoši na Primorskem

Škodljivi metulj lahko brez ukrepanja na Primorskem uniči več tisoč palm.
Objavljeno
03. januar 2017 20.37
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Koper, Piran – Palme vseh vrst na Primorskem so ogrožene, saj jih je najmanj tisoč že napadel karantenski škodljivec – palmov vrtač. To je več centimetrov dolga in za prst debela gosenica (ličinka), ki se zavrta najprej v mlade palmine liste, kasneje pa še v deblo. Najbolj so na udaru visoke žumare in kanarski datljevci. Komunalna podjetja iz slovenske Istre so doslej odstranila manj kot 50 napadenih dreves.

Vrtač napada vse vrste palm, najbolj pa tiste, ki imajo pri tleh najmanj pet centimetrov debelo deblo. Prve pojave tega škodljivca so odkrili leta 2008 v Izoli. Večino tedaj napadenih palm so posekali in uničili, očitno pa škodljivca tedaj niso povsem zatrli ali pa se je znova razširil k nam. Vrtač izvira iz Južne Amerike in so ga v Evropo pripeljali s sadikami velikih palm. Najprej se je razširil v okolici Barcelone, nato še po večini Sredozemlja. »Vrtač je velik metulj – samice merijo čez krila približno deset centimetrov –, ki odlaga jajčeca v zasnovi listnih pecljev. Majhne gosenice se najprej zavrtajo v mlade listne peclje in po njih privrtajo v notranjost debla, ki ga postopoma razžirajo. Odrasle gosenice so dolge sedem, tudi do devet centimetrov in debele do 1,5 centimetra, bele barve z rjavo glavo,« je pojasnil Gabrijel Seljak, ki je še lani vodil oddelek za varstvo rastlin Kmetijskega gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Parazit in preparat

Zaradi poškodb listnih pecljev in rastnega vrha se palme sušijo in propadajo. Zgodnja zanesljiva znamenja napada palmovega vrtača so značilno v loku preluknjani listi v pahljači palmovih listov. Če državne in občinske službe ne bodo organizirano pristopile k zatiranju tega škodljivca, lahko pričakujemo postopno propadanje večine palm v obalnih krajih in tudi na Goriškem. V naših krajih ta škodljivec nima naravnega sovražnika. Postopek uničevanja pa je zelo zahteven. Vse močno napadene palme, pri katerih so osrednji listi propadli, je treba v celoti odstraniti in jih drobno zmleti s strojem. Če te možnosti ni, jih je treba zakopati najmanj meter globoko. Palmov les zelo počasi razpada in slabo gori, ker je zelo dober izolator.

Drevesa z začetnimi znaki napada je mogoče rešiti s posebnimi pripravki. Proti vrtaču bi delovali klasični insekticidi, toda teh v Sloveniji ni dovoljeno uporabljati. Zato Kmetijsko gozdarski zavod priporoča dva neškodljiva pripravka: eno so paraziti Nemasys P na podlagi ogorčice, s katerimi je treba zdraviti palme od aprila do oktobra vsaka dva meseca. Drugo pa je pripravek Biopalm iz rastlinskih izvlečkov in smol, s katerim je treba škropiti krošnjo in zanj registracija ni potrtebna. Po besedah Danijela Bana iz Vrtnarije Marjetice Koper se zdaj dogovarjajo za nakup teh pripravkov. Ljudem bodo ponudili možnost strokovnega škropljenja, kajti za pripravke je treba imeti posebne škropilnice. V vsakem primeru je škropljenje preprostejše in cenejše od uničevanja vseh palm.

V Žusterni navrtanih najmanj sto visokih žumar

Vojko Rotar iz koprskega komunalnega podjetja Marjetica, je povedal, da so imeli med 19. in 22. decembrom posebno akcijo, v kateri so odpeljali samo 20 palm iz koprske in ankaranske občine. Za odstranitev manjših palm so krajani morali odšteti 30, za večje, pri katerih je bilo treba uporabiti košaro, pa 70 evrov. Podobne zneske je treba za odstranitev palm odšteti tudi na izolski Komunali in v piranskem Okolju. Rotar je še povedal, da so po ogledu dreves ugotovili, da je največ visokih žumar prizadetih na območju Žusterne, kjer je nekaj sto navrtanih dreves, ki jim ni več mogoče pomagati in jih bo treba čim prej odstraniti. Nihče ne more z gotovostjo napovedati, ali si palmov vrtač ne bo privoščil še katerih drugih okrasnih rastlin, na primer juke in dracene. V koprski vrtnariji stanejo manjše žumare od 30 do 50 evrov, večje so po 100 do 200 evrov, najdražje – kanarski datljevci – pa so naprodaj tudi po 500 evrov. Večji kanarski datljevci imajo skoraj neprecenljivo vrednost.

Napada vse vrste in pri nas nima naravnega sovražnika


Tako v Kopru kot v Piranu in Izoli bodo akcijo odstranjevanja palm letos še nadaljevali, bojijo pa se, da jih bo v prihodnjih mesecih napadenih in uničenih še več, saj mnogi lastniki vrtov ne jemljejo resno opozoril in bodo palme požagali šele tedaj, ko bodo povsem uničene. Medtem pa bodo gojišče škodljivcev, saj so, denimo, samo v eni od požaganih palm v Kopru našli več kot 30 gosenic. Predpisa, ki bi lastnike palm obvezoval, da poskrbijo za strokovno odstranitev ali zdravljenje palm, za zdaj ni.