

Hrastnik – Več kot 418-milijonski drugi poziv ministrstva za gospodarski razvoj k sklenitvi dogovora za razvoj regij je odprt. Po prijavi na prvega, na katerem je Zasavje kandidiralo s 23 projekti, vrednimi 80 milijonov evrov, uspešno pa ni bilo z nobenim, regija zdaj znova stavi na svoje adute. Med njimi je najobetavnejši hrastniška obrtno-industrijska cona.
Prvi poziv gospodarskega ministrstva iz leta 2015 se je za Zasavce, Pomurce in prebivalce Notranjsko-kraške regije slabo iztekel. Trboveljčani so nanj startali z Mehaniko kot centrom kreativnih industrij, Zagorjani z letalskim športnim parkom in Hrastničani z obrtno-industrijsko cono (OIC), za katero so imeli znana investitorja – Steklarno Hrastnik (SH) ter Tovarno kemičnih izdelkov (TKI). »Ministrstva so jih drugega za drugim zavrnila,« je povedal Matjaž Švagan v imenu regije, predsednik njenega razvojnega sveta in zagorski župan. Več uspeha si Zasavci obetajo od drugega poziva, ki se izteče 15. januarja. Na njem je kohezijskima regijama na voljo 418,86 milijona evrov, od teh 285,5 milijona vzhodni, kamor se uvršča tudi Zasavje. Na drugi poziv, kakor je dejal Švagan, ne bo mogoče kandidirati s projekti gradnje ceste ali mestnih jeder, kot doslej. »V tokratnem pozivu so prednostne investicije določene po področjih,« je za Delo pojasnil direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje Tadej Špitalar. Hrastničani tudi v drugo vztrajajo pri OIC, Zagorjani stavijo na ureditev območja Ruardija, kjer poleg športnega parka načrtujejo tudi obrtno cono Selo, Trboveljčani bi gradili kolesarske steze. Zasavci se bodo neuradno pogajali za 19 milijonov evrov: trboveljski projekti so po trenutnih ocenah vredni okrog pet, paketa hrastniških in zagorskih pa vsak po sedem milijonov evrov. »Upam, da bodo regije dogovor spoštovale in da skupna vrednost projektov ne bo presegla sredstev, namenjenih dvanajsterici regij,« je rekel Špitalar, ki je optimističen tudi glede začetka investicijskega cikla: »Projekti iz drugega poziva naj bi sofinancerski delež prejeli v drugi polovici 2018 in takoj tudi stekli.«
Ohranitev 900 delovnih mest in 70 novih
Če se pričakovanja Zasavcev uresničijo, bo nosilni projekt dogovora o razvoju regij, OIC v Hrastniku s pametnima tovarnama v lasti SH in TKI, zaživel že v nekaj letih, z njim pa bosta družbi ohranili 900 delovnih mest oziroma odprli 70 novih, obenem pa širili tudi proizvodne zmogljivosti, kar je bilo zaradi prostorske utesnjenosti doslej nemogoče. Steklarno poleg te ovire spremlja še ena – hrup, ki je rešljiv le s preselitvijo ljudi, saj steklarska peč obratuje 365 dni v letu. »Tovarna je na tem mestu stala prej kot kolonija, a slovenski birokrati si zadeve pač razlagajo po svoje; za nove OIC zato velja nova uredba o hrupu,« je dejal Brane Majes, solastnik in direktor TKI, ki je letos za vlaganja že namenila 2,5 milijona evrov, v OIC pa načrtuje sodoben obrat živilskih izdelkov. Peter Čas, prvi mož steklarne, je v primeru uspešne kandidature na tokratni poziv ministrstva napovedal novo tovarno v letu 2022: »V okviru kompetenčnega centra Pametna tovarna s partnerji že izvajamo izobraževanja za nadgradnjo znanja naših zaposlenih.«
OIC bo stala na 23.500 kvadratnih metrih sedanje steklarske kolonije, kjer je v večinoma neizoliranih večstanovanjskih objektih s skupnimi zunanjimi sanitarijami, starih več kot 80, celo sto let, donedavna živelo kakšnih 170 ljudi. Projekt OIC SH-TKI nasproti steklarsko-kemičnih proizvodnih obratov ob vpadnici v mesto vključuje tudi rušitev kolonije, kjer ljudje še kurijo na trda goriva in zato okolje izdatno obremenjujejo s prašnimi delci, gradnjo nadomestnih enot ter selitev ljudi v novozgrajene objekte v Resnico. Selitve že potekajo, je povedal hrastniški župan Miran Jerič: »Projekti za rušenje so končani, gradbeno dovoljenje pričakujemo do konca leta, projekt komunalne ureditve pa je v pripravi in bo dokončan leta 2018.« Takrat računajo tudi na gradbeno dovoljenje za novogradnjo stanovanj na območju Resnice, ki bodo dograjena predvidoma leta 2019, ko se nameravajo lotiti tudi komunalne ureditve območja z dokončanjem leta 2020. Poleg proračunskega denarja računajo na evropska sredstva iz dogovora regij in na pomoč republiškega stanovanjskega sklada pri sofinanciranju stanovanj. Vlaganja v OIC so ocenjena na 4,3 milijona evrov, od teh si Hrastničani obetajo do 2,7 milijona nepovratnih evrov.
Komentarji