»Panika je odveč«

Po lanskem množičnem napadu lubadarja gozdarji letos marsikje poročajo o še hujšem opustošenju v smrekovih gozdovih. Kaj to pomeni zanje in za prihodnost domače lesne industrije, smo se pogovarjali s profesorjem dr. Dušanom Jurcem, vodjo oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Zakaj se je pojavil lubadar?

Originalni gozd na Jelovici, Pokljuki in Mežakli so vedno sestavljale jelke, smreke in bukve. Zdaj se stvari spet obračajo v naravno smer. Lubadar ne napada jelk in ta je tudi odpornejša na žled, v gozdovih pa je je malo zaradi divjadi, ki objeda mlada drevesa. Da bi z gozdom zaslužil več, je človek pred 150 leti začel saditi smreko, ki zdaj prevladuje, v lubadarju pa ima naravnega sovražnika.

Kakšne bodo posledice?

Izjemno hitra namnožitev lubadarja bo ponekod v nekaj letih uničila smreko. Gre za naravno gibanje številnosti populacije, s čimer se srečujejo tudi v Nemčiji, Avstriji in Švici. Po nekaj letih se razvoj lubadarja zmanjša, saj ima tudi sam naravne sovražnike, kot so hrošči, glive, bakterije in podobno. Ob namnožitvi lubadarja imajo ti veliko hrane in lahko uničijo tudi do tri četrtine njegove populacije, s čimer lubadar ni več tako škodljiv. To se v naravi vedno dogaja.

A kaj je vzrok za tako obsežen napad v zadnjih letih?

Slovenski gozdovi so premalo pomlajevani, v njih je premalo zelišč. Ko odpreš gozd s posekom, imajo rastlinojede živali na voljo veliko hrane. Ker ne pojedo vsega, se lahko vzgoji nov gozd. Če se v gozdovih odpro le manjše površine, je ovira za pomlajevanje gozdov divjad, ki poje vse mladje. Velike odprte površine so dobre za pomlajevanje gozda, izboljšajo pa se tudi pogoji za divjad.

Območja, ki so zaradi lubadarja najbolj prizadeta. Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

Toda napadene smreke v gozdovih zdaj množično sekajo.

Človek s temi ukrepi rešuje zgolj gospodarsko vrednost lesa, ki bi v nasprotnem primeru v gozdu propadel. Vsa panika o obsežnem poseku smreke je odveč, saj v Sloveniji na leto posekamo dva milijona kubičnih metrov smreke, kolikor znaša tudi njen naravni prirast.

Kdaj bodo posekane površine spet zelene?

Pogled na gozd je zdaj ponekod res žalosten, a bo v nekaj letih spet vse zeleno, čeprav gozd ne bo tako mogočen, kot je že bil.

Bi smreko lahko nadomestili z duglazijo, kot se govori v strokovni javnosti?

Tujerodne vrste je mogoče saditi le v ustreznih ekoloških razmerah. Duglazija prihaja iz severne Amerike in je zelo odporna na žled. Nima naravnih sovražnikov, ima dobre priraste, ni invazivna in tudi ekonomsko bi se jo izplačalo saditi, njen les je podoben macesnovemu. Vendar tega ne bo veliko.

Koliko časa lahko traja obnova gozdov po tako obsežnih napadih lubadarja?

Ljudje mislijo, da so gozd le debela, sto let stara drevesa. Funkcija gozda je tudi ta, da drži zemljo skupaj in preprečuje erozijo. Ob napadu lubadarja pa se zmanjša le lesna proizvodnja.