Parada ponosa letos poziva: Presezimo kulturo sovraštva

Stonewallski upor ima za skupnost LGBT+ podoben pomen kot Rosa Parks za temnopolte. V Ljubljani prvi pohod leta 2001.

Objavljeno
22. junij 2019 06.00
Posodobljeno
22. junij 2019 06.00
Parada ponosa ni (zgolj) zabava, ampak predvsem politični boj, je poudarila predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec.
FOTO: Uroš Hočevar
Središče Ljubljane bo danes popoldne­ v mavričnih barvah, torej v znamenju­ boja za pravice oseb LGBT+ ter ­ohranjanje različnosti. Medtem ko bodo udeleženci parade ponosa slavili­ polnoletnost tega pohoda pri nas, se v ZDA spominjajo prvega množičnega upora gejevske in lezbične skupnosti proti diskriminaciji. Zgodil se je v zadnjih junijskih dneh pred 50 leti v New Yorku.

Čeprav med parado ponosa v Ljubljani in prvim uporom za pravice skupnosti LGBT+ v ZDA zeva vrzel v letih, ki je večja od dveh desetletij, imata pomembno skupno točko. Vse se je začelo v lokalu.

image
Z današnjim pohodom po Ljubljani se bo parada ponosa končala. FOTO: Uroš Hočevar


Newyorški Stonewall Inn je bil resda v rokah tamkajšnje mafije, a hkrati eden od redkih barov, v katerih so bili geji, lezbijke in transspolne osebe dobrodošli. Policisti so zaradi tega tam velikokrat izvajali racije, 28. junija 1969 pa so se člani skup­nosti uprli takrat ustaljenemu postopku policistov, ki se je ponavadi končal tako, da so aretirali osebe, katerih obleka ni ustrezala spolu.

Omenjene junijske noči niti tisti, ki so jih policisti izpustili, niso odšli izpred lokala, ampak so se v čedalje večjem številu zbrali pred njim. Napeto ozračje je pripeljalo do ene izmed prvih vstaj istospolno usmerjenih oseb proti policijskemu nasilju, do vzpostavitve prvih organizacij LGBT+ in naposled vsakoletnih zborov, torej parad ponosa. Te so se pozneje razširile po večjih mestih na zahodu. Stonewallski upor ima danes za skupnost LGBT+ podoben pomen kot za temnopolte Rosa Parks, ki je s tem, ko belcu na avtobusu ni odstopila prostora, začela ameriško gibanje za državljanske pravice.
 

Se spomnite Galerije?


Organizirano gibanje LGBT+ v Sloveniji ima korenine v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, do prvih zborov proti diskriminaciji gejev in lezbijk je pripeljal pripetljaj v ljubljanskem lokalu Galerija. Ko sta ravno tako nekega junijskega večera 2001 vanj poskusila vstopiti pesnik in gejevski aktivist Brane Mozetič ter njegov gost iz Kanade, prav tako pesnik Jean-Paul Daoust, ju je redar odslovil, češ da naj se že navadijo, da lokal ni več za tovrstne ljudi.

image
Letos v okviru festivala, ki se bo končal z današnjo parado ponosa po ljubljanskih ulicah, pozivajo k boju proti sovražnemu in diskriminatornemu govoru. FOTO: Uroš Hočevar


V znak protesta proti diskriminaciji, ki sta jo izkusila, so pripravili akcijo večernega pitja mineralne vode na letnem vrtu omenjenega gostinskega lokala, da bi čim bolj zmanjšali dobiček lastniku, nato pa še pohod proti homofobiji, ki so ga poimenovali Obvoznica mimo nestrpnosti. Leto pozneje je dobil ime Parada ponosa, ki se je v letih delovanja spremenila v festival proti nestrpnosti.
 

Molk ni vselej zlato


Letos v okviru festivala, ki se bo končal z današnjo parado ponosa po ljubljanskih ulicah, pozivajo k boju proti sovražnemu in diskriminatornemu govoru. Glavni krivci, da ta širi svoja polja, so molk, neodzivnost in nemoč nosilcev družbene, politične in institucionalne moči, so opozorili na nedavnem seminarju Presezimo sovražni govor.

image
Lansko sporočilo festivala je bilo Neizogibno prepletene­­_i. FOTO: Uroš Hočevar


Raziskava o zločinih iz sovraštva proti osebam LGBT+ je pokazala, da se 80 odstotkov od 600 anketiranih strinja, da bi morali člani te skupnosti svobodno živeti, le 40 odstotkov anketirancev bi se dobro počutilo, če bi imeli za soseda osebo LGBT+. Še bolj vzbuja skrb, da bi samo dva od petih vprašanih pomagala, če bi videli, da neznanec na ulici pretepa člana te skupnosti.

Sporočilo letošnje parade ponosa je Presezimo kulturo sovraštva.
Prvi večji upor gejevske in lezbične skupnosti je bil 28. junija 1969 v New Yorku.
V Sloveniji je bil prvi organizirani protest proti homofobiji leta 2001.


Ker v društvu Parada ponosa ugotavljajo, da so pravice, ki smo jih imeli za samoumevne, ponovno negotove in je tarč sovražnosti in negativnih stereotipov čedalje več, je sporočilo letošnje parade bistveno širše: Presezimo kulturo sovraštva.