

Ljubljana - »Nikakor ni namen množičen nadzor, ta ni v interesu policije,« je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pred koalicijskim usklajevanjem zavrnila kritiko, da predlaga preširoki spremembi zakonov o pooblastilih policije in nadzoru meje.
Prihodnji teden namerava notranje ministrstvo spremembi zakonov o nalogah in pooblastilih policije ter nadzoru državne meje ponuditi vladi, da bi ju ta čim prej predlagala državnemu zboru. »Za ta dva zakona ne,« je ministrica odgovorila, ali bo predlagala skrajšani ali nujni postopek odločanja poslancev o dodatnih pooblastilih policije. Bo pa, je opozorila, že ta teden pred ministri tudi predlog spremembe zakona o tujcih. »Naši predlogi so v smeri učinkovitega obvladovanja migracijskega toka in preprečevanja zloma azilnega sistema, če se ponovi scenarij množičnih migracij,« je povedala in zanikala, da bi spremembe ogrožale svoboščine. Policija je najbolj nadzorovana institucija, je ocenila.
Paralizator policiji manjka
Policisti bodo, če bodo poslanci novosti potrdili, smeli uporabljati električne paralizatorje. Györkös Žnidarjeva je opozorila, da ti pomenijo zmanjševanje, in ne večanje represije, ko nadomeščajo strelno orožje. »Policisti, ki so prišli k nam na pomoč pri varovanju meje, so bili večinoma opremljeni s paralizatorji. A so jih morali odložiti, ker jih naša zakonodaja ne dopušča. Poleg Cipra smo edina država v EU, ki jih ne uporablja,« je opozorila.
Rabo paralizatorjev, če bodo nadomestilo za strelno orožje, je podprl tudi nekdanji notranji minister Vinko Gorenak (SDS), ki pa je opozoril, da je bil zakon o pooblastilih policistov sprejet pred tremi leti in si težko predstavlja razloge, razen v migrantski krizi in terorističnih grožnjah, za hitre popravke.
Pomisleke proti paralizatorjem in uvajanju dodatnega nadzora pa imajo v koalicijski SD. Bojana Muršič je povedala, da so proti popolnemu nadzoru na letališčih in znotraj države. Sprememba pooblastil bi med drugim policistom omogočila rabo tehničnih sredstev za prepoznavo registrskih tablic po državi in nastanek baze podatkov o spolnem izkoriščanju mladoletnih otrok.
Odškodnine, dodaten nadzor
S spremembo zakona o nadzoru meje bi zagotovili izplačila odškodnin lastnikom, ki so prizadeti zaradi postavitve ograje. Doslej je postavljene 160 kilometrov ograje na približno 20.000 parcelah, ki so v lasti okoli 2000 lastnikov. Po predlogu, ki ga je danes premlevala koalicija, bi izplačali 280.000 evrov odškodnin za škodo v zadnjih dveh letih, še 240.000 pa za škodo, ki bo nastala prihodnje leto.
Ograja, je slišati z notranjega ministrstva, dobro služi svojemu namenu. Migranti, ki poskušajo zadnje čase vse bolj množično mimo mejnih prehodov čez mejo, izbirajo poti, kjer ograje ni. Policija ujete vrača Hrvaški, položaj je za zdaj obvladljiv. Ali bo tudi dolgoročno tako, ni gotovo.
Policiji bi sprememba zakona med drugim omogočila, da bi lahko mejo nadzirala s tehničnimi sredstvi za fotografiranje, avdio in videosnemanje ter prepoznavo in preverjanje ljudi, vozil in predmetov.
Komentarji