Pariški sporazum velja, delo se šele začenja

Do zdaj ga je podpisalo 192 držav, ratificiralo 94, poleg EU tudi ZDA in Kitajska.

Objavljeno
04. november 2016 19.16
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek
Danes je začel veljati pariški sporazum, prvi globalni podnebni dogovor, ki v boju proti podnebnim spremembam združuje razvite države in države v razvoju. Kot eno od mednarodnih pogodb z največjo podporo ga je že prvi dan podpisalo 176 držav, tudi Slovenija.

Do zdaj ga je podpisalo 192 držav, ratificiralo 94, poleg EU tudi največji svetovni proizvajalki toplogrednih plinov ZDA in Kitajska. Slovenija je sporazum podpisala aprila, ratificirala naj bi ga v dveh tednih.

Resno delo za podpisnice pa se šele začenja. Dolgoročni cilj omejitve zvišuje povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija oziroma stopinjo in pol do konca stoletja glede na predindustrijsko raven. Predlogi prostovoljnih nacionalnih ciljev namreč niso dovolj za uresničitev pariškega sporazuma. Letno poročilo o stopnjah škodljivih emisij, ki so ga v četrtek predstavili Združeni narodi, kaže, da se bo povprečna globalna temperatura brez odločnega ukrepanja glede na sedanje kazalnike zvišala za 2,9 do 3,4 stopinje Celzija.

Prva priložnost v Marakešu

Prvo priložnost za korak naprej bodo države pogodbenice dobile že na podnebni konferenci v Marakešu (COP22), ki se bo začela v ponedeljek. Države morajo natančneje opredeliti pravila, po katerih bodo uresničevale svoje zaveze zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Ta postopek bi moral biti končan do leta 2018. Države morajo postaviti tudi ambicioznejše nacionalne cilje. Če hočejo preprečiti segrevanje ozračja za več kot dve stopinji, morajo načrtovane izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za še četrtino. Pariški sporazum od njih zahteva, da vsakih pet let preverijo uresničevanje ciljev in jih po možnosti še zaostrijo.

Pariški sporazum se ukvarja z zmanjševanjem toplogrednih izpustov po letu 2020, podnebni modeli pa kažejo, da bi to morali storiti že prej, sicer se ne bo mogoče izogniti zvišanju globalne temperature za dve stopinji oziroma stopinjo in pol. Okoljevarstvene skupine in države, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam, vztrajajo, da morajo vlade največjih onesnaževalk takoj še bolj zmanjšati svoje izpuste.

Prejšnji mesec so ZDA, EU in druge razvite države objavile načrt, s katerim so poskušale pokazati, da izpolnjujejo zavezo do leta 2020 zbrati sto milijard dolarjev na leto za pomoč državam v razvoju pri prehodu na čistejšo energijo in za prilagoditev na neizogibne posledice podnebnih sprememb. Kritiki medtem dvomijo o njihovih obljubah. Tema podnebnega sklada za pomoč državam v razvoju bo verjetno ena najbolj perečih na podnebni konferenci v Marakešu.

Poleg pariškega sporazuma se je v zadnjem obdobju zgodilo več drugih pozitivnih sprememb za zajezitev globalnega segrevanja. V Evropi se je rekordno povečal delež proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, število električnih avtomobilov pa je konec lanskega leta preseglo simbolični mejnik en milijon. Države so dosegle dogovor o znatnem zmanjšanju uporabe fluoriranih plinov, ki se uporabljajo pri proizvodnji hladilnih in klimatskih naprav in imajo do 23.000-krat močnejši učinek segrevanja od ogljikovega dioksida, ter dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v civilnem letalstvu.