Partizani stanejo, Ilirija nosi denar

Zagorje – Športna unija Slovenije (Šus) ima v lasti še sedemnajst podobnih objektov, kot sta dotrajana objekta Partizana v Zagorju in Trbovljah, nobenega pa, ki bi, tako kot trboveljski, zaradi več let neporavnanega dolga za ogrevanje po delih prehajal v last Komunale.

Zdaj ko v Zagorju upajo, da se jim bo s Šusom uspelo dogovoriti o novogradnji, je trboveljski Partizan spet doživel izvršbo. Komunala je na pragu letošnje ogrevalne sezone 34.600 evrov vreden dolg Zveze športnih društev Partizan odložila na december. Ker ni bil poravnan niti evro, dolg Partizana, katerega petinski lastnik je Šus, pa je od septembra narastel že na 37.400 evrov, kar je petkratnik letne dotacije občine, je Komunala vložila izvršbo.

Glede na ocenjeno vrednost objekta Partizana ga je desetina že v lasti Komunale. Občina Trbovlje mu na pomoč ni priskočila, ker je Partizan samostojna pravna oseba, pravijo.

Letni prihodki trboveljskega Partizana znašajo približno 12.000, dotacije občine okrog 7000 evrov, položnic pa je za več kot 20 tisočakov. Predsednica Šusa Leni Fafangel pravi, da so se sestali z županjo Trbovelj in predsednico Partizana, da bi se dogovorili o rešitvah nastalega položaja. A dokončne odločitve do danes še ni.

Februarja pa naj bi bila jasnejša usoda zagorskega Partizana, ki je v celoti last Šusa. Zagorski župan Matjaž Švagan, ki je lani upal, da bodo v okviru revitalizacije mestnega jedra obnovili tudi igrišče ob Partizanu, a se je dogovor s Šusom izjalovil, pričakuje, da bodo letos poenotili stališča. »Škarje in platno ima Šus,« pravi Švagan. »Dogovor med nami bo mogoč, če bodo njihovi načrti skladni z razvojnimi projekti občine.«

Zagorjani upajo na dodatne športnorekreacijske površine oziroma celo na novo telovadnico v realizaciji Šusa. Sami so že obnovili oporne zidove igrišča.

Rentabilna samo Ilirija

Šus je ravno predlani končal 3,8 milijona evrov vredno prenovo Športne hiše Ilirija v Ljubljani, ki ji, kakor pravi Fafanglova, edina prinaša prihodek iz najemnin: »Druge nepremičnine zdaj ne ustvarjajo prihodkov, saj jih tržijo upravljavci v zameno za to, da vzdržujejo nepremičnino. Plačilo nadomestila za stavbno zemljišče pa je skladno s podpisanim dogovorom obveznost upravljavca nepremičnine.« V Šusu so že leta 2013 vzpostavili interni register nepremičnin v delni in polni lasti ter pripravili program gospodarjenja z nepremičnim premoženjem. Program predvideva oddajanje v upravljanje ali najem oziroma prodajo ali podelitev stavbne pravice. »Prodaja je predvidena za nepremičnine, ki niso namenjene športni dejavnosti kot na primer pločniki, zelenice, gozd, kmetijsko zemljišče,« pravi Fafanglova.

Nabavna vrednost nepremičnega premoženja Šusa se je na zadnji dan decembra lani sukala okrog 12 milijonov evrov, od tega so zemljišča vredna pet, zgradbe pa dobrih sedem milijonov. Premoženje, zagotavlja Fafanglova, še obvladujejo in zanje ni večje breme.

Izguba zaradi požara

V sklopu programa gospodarjenja z nepremičnim premoženjem Šusa za leto 2015 je tudi poseben finančni načrt za vzdrževanje premoženja, ki opredeljuje 37.000 evrov za tekoče in 57.000 evrov za investicijsko vzdrževanje. V večini primerov je Šus podpisal pogodbe o upravljanju nepremičnin z uporabniki objektov, ki so običajno društva ali občine; z Zasavci, kot rečeno, še išče skupni jezik. Ali so zagorska pričakovanja o novogradnji na trdnih temeljih, je vprašanje, saj je Šus lansko leto sklenil z dobrimi 340.000 evrov minusa, od tega iz pridobitne dejavnosti 199.000, iz nepridobitne pa 143.400 evrov.

A izguba ni posledica finančnega poslovanja, pravijo v Šusu, ampak izhaja iz požara v Porentovem domu oziroma iz razlike med knjigovodsko vrednostjo doma in depandanse v višini 293 tisočakov.