Tiskane izdaje
Ljubljana – Kinološka zveza Slovenije ima več kot 12.000 članov, 114 klubov in društev, na leto pa ustvari slabih 900.000 evrov prihodkov. Dobrih 68.000 evrov davkoplačevalskega denarja je letos prejela z obrambnega ministrstva oziroma uprave za zaščito in reševanje, pred dvema letoma pa 10.000 evrov več. Zvezo že drugi mandat vodi nekdanji predsednik državnega sveta Blaž Kavčič; napoveduje, da bo na izredni skupščini predlagal glasovanje o svoji zaupnici.
Od leta 2010, ko je Kinološka zveza Slovenije (KZS) organizirala štiridnevno evropsko razstavo, s čimer je ustvarila za več kot milijon evrov dodatnih prihodkov in več kot 400.000 evrov dobička, vodstvo zveze nadzornim organom ni predložilo finančnega načrta. Onemogoča tudi vpogled v finančne listine, tako ovira pregled finančnega poslovanja. Na to je že v zapisniku 15. februarja predlani opozoril takratni predsednik nadzornega odbora Franc Šterman, ki je takšno ravnanje KZS označil kot nesprejemljivo. Šterman je za Delo spregovoril tudi o takratnih šikaniranjih, »vse to pa imam dokumentirano v zapisnikih in sklepih«.
Zadnji nadzor poslovanja opravljen leta 2009
Poslovanje KZS, sploh pa KZS, d. o. o., ki je v stoodstotni lasti zveze, je nadzorni odbor nazadnje pregledal leta 2009, zatrjuje Šterman: »Od takrat pa ni bilo na vpogled nobenega dokumenta, čeprav je gospod Kavčič ponavljal, da smo dokumentacijo dobili. Kar seveda ni res. Na mizo smo dobili nekakšno prirejeno bilančno stanje, ki ga nismo mogli preveriti. Kavčič je namreč knjigovodji prepovedal, da bi nam pokazal katerikoli dokument.« Da bi Kavčič lastne nadzornike degradiral, je po Štermanovih besedah »najel zunanjo revizijsko hišo, ki je sicer pregledala in potrdila finančno stanje, vendar nismo ničesar izvedeli o ozadju, ne o poslovanju zveze ne o obračunih in tako naprej«.
Številni pogovori, ki smo jih te dni opravili s člani KZS – omogočili so nam vpogled v številne listine –, kažejo, da vodstvo zveze finančno dokumentacijo pred nadzorniki skriva še danes. Da v zvezi resnično vre, pa dokazujeta tudi sklica kar dveh izrednih skupščin: prvo (29. novembra) je sklical nadzorni odbor zveze, drugo (14. decembra) pa predsednik zveze Kavčič.
Predsednik KZS Blaž Kavčič skrivanja finančne dokumentacije ne priznava, žogico pa vrača tudi glede kršenja zakona: »Nadzorni odbor je v svojem zapisniku maja letos zapisal, da je prejel kompletno dokumentacijo za leto 2012 ter se pohvalno izrazil o poslovanju – ni pa še uradno sprejel poročila. S tem krši zakon.« Delovanje članov nadzornega odbora je po Kavčičevih besedah »nasilno do zaposlenih na KZS, njihova objava različnih dokumentov, ponaredkov in internih informacij pa je zvezi povzročila nepopravljivo škodo«.
V zadnjih sedmih letih se je zvrstilo pet podobnih dogodkov, zatrjuje Kavčič, »skupni imenovalec pa je pohlep po denarju in vplivu. Prejšnji poskus diskreditacije leta 2011 je KZS stal okrog 60.000 evrov, konstrukte napadalcev je takrat na laž postavil šele pooblaščeni revizor. Tudi zdaj sem sklenil pogodbo z revizorjem, saj je nestrokovno in razdiralno delovanje nadzornega odbora preseglo vse meje. Koruptivne in klientelistične mreže ter nespoštovanje pravil so temeljna težava slovenske kinologije, kar sem zapisal tudi v svojem programu za volitve marca letos, ko mi je 70 odstotkov članic izkazalo zaupanje za vodenje KZS.«
Šterman: 60.000 evrov
Kavčič: Izgubili so kompas osebne integritete
V očitkih članov nadzornega in upravnega odbora KZS proti Kavčiču – v petek je zadnji na gospodarskem razstavišču zaradi situacije znotraj zveze sklical posvet, kjer je dobremu ducatu ljudi povedal, da so trditve članov upravnega oziroma nadzornega odbora zveze v veliki večini konstrukt laži – izstopajo kršitve statuta, predpisov zveze, delovanje in vodenje organizacije brez in mimo izvršnega odbora in drugih organov na svojo roko. »Resnično ozadje za mojo diskreditacijo je dejstvo, da sem sam razkrinkal marsikatero nepravilnost. Če smo leta 2009 začeli s 4000 evri na računu in z 2,8 milijona evrov gospodarskih izzivov ter z največjim in najbolj zahtevnim projektom slovenske kinologije vseh časov, z evropsko razstavo psov pred vrati, lahko povem, da smo izzive obvladali.
V štirih letih smo ustvarili 3,8 milijona evrov prihodka in 574.000 evrov pozitivnega finančnega rezultata. Zgodba o uspehu, torej.« Kavčič je, kot pravi, v tem času še ugotovil, da si je predsednik gospodarsko-finančne komisije zveze »dal izplačati za 15.893 evrov kilometrine za dobra štiri leta, potne naloge pa si je podpisoval kar sam«.
O ljudeh iz KZS, ki so se obrnili proti njemu, Kavčič pravi, da »so izgubili kompas osebne integritete in v raznih pamfletih zgolj podpisujejo nizkotne žalitve«, o aktualnem predsedniku nadzornega odbora Jožefu Romanu Grahu pa se je izrazil, da je »eksponent užaljenih lovsko-kinoloških baronov iz ozadja. To so ljudje, ki so, obsedeni s pričkanji, negativizmom in kalimerovstvom, pozabili na pse. Zato lovska kinologija hira. Lani smo vpisali 800 psov lovskih pasem manj v rodovno knjigo kot pred dvajsetimi leti.« Tudi z očitanim mu fiktivnim ustanavljanjem društev se Kavčič, pravi, ni ukvarjal.
Nadzorni odbor s prvopodpisanim Grahom, ki Kavčiču javno očita »nezakonito, samovoljno, manipulatorsko zavajanje članov KZS«, predsednika zveze poziva, naj »v roku treh dni javno dokaže trditve, da je nadzorni odbor nezakonito objavil notranje informacije«. Če Kavčič dokazov o tem ne bo priskrbel, bodo poleg drugih argumentov na izredni skupščini za njegov odpoklic proti njemu sprožili tudi ustrezne postopke. Kot nam je sporočil Grah, iz »vse dokumentacije, ki je NO dosegljiva, je jasno razvidno in dokazljivo, da nepopravljivo škodo KZS povzroča predsednik Blaž Kavčič«.
