Pazljivo v naravi, tu so že prve okužbe zaradi klopov

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se začne približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino.

Objavljeno
09. april 2020 09.13
Posodobljeno
09. april 2020 09.47
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. FOTO: Jure Eržen/Delo
A. I.
A. I.
Prve okužbe, ki jih prenašajo klopi, so se že pojavile. Infektolog Franc Strle opozarja, da je zaradi omejenega delovanja zdravstvenih ustanov, ki se spopadajo z epidemijo novega koronavirusa, še bolj pomembno, da se v gozd odpravimo ustrezno zaščiteni. Priporoča dolga oblačila, pokrivalo, ob prihodu domov pa se nemudoma ustrezno pregledamo. 

Franc Strle je na twitter profilu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana opozoril, da natančnih podatkov o tem, koliko primerov okužb z boleznimi, ki jih prinašajo klopi, so letos obravnavali, še nimajo. Po njegovi oceni pa bi jih lahko bilo približno toliko kot zadnja leta ali celo nekaj več. 

»Veliko je odvisno od tega, koliko so ljudje izpostavljeni. Izpostavljeni pa so, ko gredo ven.« Uradne statistike glede števila okuženih za lansko leto še ni, vtis pa je, da je bilo bolnikov s klopnim meningoencefalitisom in boreliozo toliko kot prejšnja leta ali malo več. 


 

Cepljenje trenutno ni možno


Večje preživetje klopov se velikokrat povezuje z vplivom mile zime, vendar je to po Strletovih besedah le eden od dejavnikov. Trenutno je v naravi zagotovo še več ljudi, pri čemer morajo zaradi epidemije paziti tudi na to, da se ne družijo med seboj.

Zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa je onemogočeno tudi cepljenje. Strle upa, da se bodo vsi nenujni zdravstveni posegi čim prej znova vzpostavili. Meni, da ni dobro, da se ljudje ne morejo cepiti proti klopom, četudi bi si to želeli. Svetuje pa, naj ljudje to izkoristijo takrat, ko bo možno.

Zato so trenutno najpomembnejši preventivni ukrepi. Pred klopi se tako lahko zaščitimo s primernimi oblačili, kot so srajca z dolgimi rokavi in hlače z dolgimi hlačnicami, ki so zatlačene v obuvalo. Uporabimo tudi repelent. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo.

»Oblačila naj bodo svetle barve, saj na njih klopa lažje opazimo,« je svetoval Strle. Ob prihodu iz gozda se je treba tudi pregledati in morebitne prisesane klope odstraniti. Ob dovolj zgodni odstranitvi se zmanjša možnost za bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.

image
Bolezen lahko pusti trajne posledice. FOTO: Manca Ogrin


Slovenija sicer sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav, poroča STA. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Cepiva proti lymski boreliozi ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno v zgodnjem poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so sicer redke. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi od nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Kasneje, celo več let po okužbi, se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.


Klopni meningoencefalitis hudo resna bolezen


Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se začne približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko celo nezavest in smrt.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave, še navaja STA. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.

image
Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. FOTO: Jure Eržen/Delo


Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih še pred aktivnostjo klopov.

Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez pet do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pri izbranih zdravnikih.

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.