Tiskane izdaje
Piran, Sečovlje - »Republika Slovenija je pripravila vse za implementacijo arbitražne razsodbe in tudi evidentiranje državne meje s Hrvaško. Naše vodilo je, da se želimo pogovarjati s Hrvaško, želimo si, da bi predsednik hrvaške vlade sprejel poziv predsednika Mira Cerarja, da se imenuje dvostranska komisija, ki v naravi določi mejo in upošteva vse življenjske okoliščine,« je danes po obisku prebivalcev ob Dragonji povedala državna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič. Večina ribičev in prebivalcev ob Dragonji je s pripravljenimi ukrepi države zadovoljnih.
Največjo spremembo so zaznali slovenski ribiči. Meja na morju je določena in tu ni potrebna posebna meddržavna komisija za določitev njenega poteka. Po besedah državnega sekretarja Marjana Podgorška omogoča interventni zakon ribičem tri vrste denarnih pomoči. Prvi je nadomestilo za izpad zaradi gospodarske nezmožnosti ribolova. Zanj je zakon v dveh letih predvidel 510.000 evrov, ki naj bi jih prejela večina od 60 registriranih ribičev, če le dokažejo, da so bili v zadnjem letu vsaj 15 dni na morju. Zaradi težav z nedoločeno mejo in morebitno ribiško »gnečo« v slovenskem morju, bo vsak ribič prejel na leto 500 evrov za vsak meter svojega prijavljenega plovila.
Druga denarna pomoč (ni časovno omejena) je namenjena vsem ribičem, ki bi jo prejeli v morebitnem incidentu na morju in bi utrpeli škodo na plovilu ali pa bi izgubili mreže. Tretja vrsta pomoči (prav tako ni časovno omejena) pa bo namenjena ribičem, ki bi jih kakorkoli oškodovala sosednja država, če bi jih kaznovala za prekršek ali uvedla postopke proti njim pred hrvaškimi pravosodnimi organi. Slovenska država se je obvezala, da bo plačevala odvetnike, sodne takse, kazni in druge stroške, ki bi jih morda po krivem prisodila hrvaška država slovenskim ribičem v slovenskem morju. Seveda Slovenija računa, da bi takšne kazni nekoč izterjala v pravdnem postopku pred evropskim sodiščem.
Pogled nazaj
Podrobneje so se pogovorili tudi o evropskem pravnem redu, po katerem sta Hrvaška in Slovenija v hrvaških pristopnih pogajanjih leta 2009 sprejeli dogovor, da smejo slovenski ribiči ribariti s 25 plovili v morju do Vrsarja , prav toliko hrvaških plovil pa lahko vsak dan ribari v slovenskem morju (ne pa tudi v Piranskem zalivu, ki so kot notranje morske vode izvzete iz tega ukrepa). Letna količina ulova je omejena na 100 ton. V tem sporazumu je trikrat večja površina hrvaškega morja. Sicer pa Hrvaški ribiči letno ulovijo več kot 60.000 ton rib, slovenski pa okoli 150 ton. Na očitke slovenskih ribičev, da imajo premalo učinkovito in povsem neprimerljivo floto v primerjavi s Hrvati, je Lilijana Kozlovič zagotovila, da jim bo država pomagala pri modernizaciji ladjevja. Prav tako so ribiči prejeli tudi obljubo, da bodo znova dobili tako imenovano ribiško pisarno, ki bo zagotovila stik z resornim ministrstvom.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je dejal, da se bodo izogibali incidentom, vendar bodo od implementacije arbitražne razsodbe dalje še odločneje izvajali vse ukrepe pri varovanju državne meje. Na to so se še posebej pripravili, se uskladili z vsemi državnimi službami na morju.
Preseliti se želi pet družin
Lilijana Kozlovič je po sestanku s prebivalci iz treh zaselkov povedala, da je v slovenskem katastru južno od Dragonje vpisanih devet hiš. (Po podatkih Upravne enote Piran živi v njih 30 ljudi s slovenskim državljanstvom. Še skoraj toliko pa je prebivalcev s hrvaškim državljanstvom.) Vsem prebivalcem so ponudili možnost selitve v Slovenijo, pri čemer zakon štiričlanski družini namenja 98.000 evrov pomoči. Državna sekretarka je povedala, da zakon ni mogel predvideti različnih odškodnin, čeprav je jasno, da so nepremičnine v piranski občini bistveno dražje kot v Razkrižju, denimo. Toda prejemniki pomoči bodo smel obdržati nepremičnino, ki ostaja Hrvaški. Če bodo nepremičnino prodali, bodo lažje kupili novo stanovanje ali prišli do hiše na slovenski strani. Seveda se bodo morali v treh letih preseliti v Slovenijo. Za zdaj je željo po selitvi izrazilo pet družin, časa za odločitev pa imajo eno leto.
Pomembno je tudi, da bodo štirje zakupniki zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov lahko ohranili zakup kakih 20 hektarov površin, ki ostajajo v lasti slovenskega kmetijskega sklada (čeprav so po razsodbi v hrvaški državi). Zakup bo trajal 30 let z možnostjo podaljšanja, ker ne bodo smeli več prejemati subvencij, bodo dobili nadomestilo v višini petkratnega zneska subvencij v zadnjem letu. Zakupna pravica pa se lahko (pod določenimi pogoji) tudi deduje.
Ne menijo vsi tako kot Joras
Čeprav so s ena včerajšnjem sestanku zavzeli za ureditev vprašanja oskrbe Jorasove hiše z vodo, je Joško Joras spet jezen zapustil sestanek. Zahteval je, da bi morali biti novinarji prisotni na sestanku z vladnimi predstavniki. Toda njegov predlog so dali na glasovanje, podprli so ga le štirje prisotni, velika večina krajanov je bila proti. Predsednik krajevne skupnosti Sečovlje Denis Fakin je ocenil, da so krajani z naklonjenostjo sprejeli državne ukrepe in obljube. Zadovoljstvo so izrazili tudi piranski ribiči. Zdaj je samo še vprašanje, kako prepričati Hrvate. Neuradno smo lahko slišali mnenje enega od vladnih predstavnikov, da bo arbitražna odločba prej ali slej uveljavljena. Če drugega ne - s tožbo, ki jo sočasno pripravlja slovenska država.
