Pet let od hude ujme: Po žledolomu za 429 milijonov evrov škode (FOTO)

Narava je med 30. januarjem in 10. februarjem leta 2014 grozljivo pokazala svoje zobe. 
Objavljeno
08. februar 2019 06.00
Posodobljeno
08. februar 2019 06.00
V okolici Pivke so na pomoč priskočili vojaki. FOTO: Voranc Vogel/Delo
A. I.
A. I.
Škoda v gozdovih je bila ocenjena na 214 milijonov evrov, skupna celo na 429 milijonov. Obsežnega žledoloma, ki je pred petimi leti prizadel polovico slovenskih gozdov, še dolgo ne bomo pozabili. Za opomin he dovolj že vožnja mimo Hotedršice, Postojne ali po Ljubljanski kotlini. Zaradi posledic te ujme so doslej posekali šest milijonov kubičnih metrov lesa, a kot da to še ni bilo dovolj, so se na drevesa nato »spravili« še lubadarji in terjali dodaten posek.

Narava je med 30. januarjem in 10. februarjem leta 2014 grozljivo pokazala svoje zobe. Najhuje je bilo na prehodu z obalno-kraškega v celinsko območje, to je v okolici Postojne, kjer je bil ledeni oklep debel tudi do osem centimetrov, močno prizadeti so bili še gozdovi na jugozahodnem obrobju Ljubljanske kotline in na cerkljansko-idrijskem območju. Žled je prizanesel zgolj gozdovom v Slovenskem Primorju do nadmorske višine 500 metrov, na subpanonskem območju vzhodne Slovenije ter zgornje gorski gozdovi v pasu nad 1200 metri nadmorske višine.

image
Šolarji v ponovno odprti šoli Knežak. FOTO: Voranc Vogel/Delo


»Ocena, ki je bila podana takoj po umiritvi razmer leta 2014 in uporabljena za pripravo Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu, ki ga je ZGS pripravil v dveh mesecih pa žledolomu, je bila zelo dobra in drži,« so pet let po žledolomu za STA ocenili na Zavodu za gozdove Slovenije. Njihovi strokovnjaki so dva meseca po hudi ujmi podali oceno in načrt petletne sanacije – za posek je bilo predvidenih 9,3 milijona kubičnih metrov drevja (34 odstotkov iglavcev in 66 odstotkov listavcev).

Žledolom je pred petimi leti močno poškodoval tudi elektro, telekomunikacijsko in železniško omrežje, zaradi padavin je bila poškodovana tudi druga infrastruktura. Številni na območju Postojne so bili brez elektrike celo teden dni, navaja Slovenska tiskovna agencija.

image
Delavci Elesa na Tičnici  postavljajo začasne drogove za podrti steber 110-kilovatnega daljnovoda. FOTO: Brane Piano


Žedolom vsakoleten pojav, a na srečo redek v takšnih razsežnostih


Tako obsežen žledolom se k sreči pojavlja redko, je dejal meteorolog z Agencije RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič, izpolnjeni morajo biti »pravi« pogoji. »V nižinah se morajo temperature spustiti pod ničlo, v višinah pa se mora zadrževati topel zrak,« je pojasnil Gregorčič. Ko na veje dreves v ohlajeno spodnjo plast pada dež, te zmrznejo, ledeni oklep se nato povečuje, ko postane pretežak, se veje uklonijo pod njegovo težo. Poškodbe so pogostejše pri listavcih, med iglavci je najpogosteje oškodovan rdeči bor.  

Žledolom je sicer vsakoleten pojav, a v precej manjših razsežnostih. Najpogosteje se pojavi na prehodu med Notranjsko in Primorsko. Povratna doba takšnega žledoloma, kot je našo državo prizadel leta 2014, je bila ocenjena na okoli sto let, a je jasno, da to ne pomeni, da smo zdaj sto let varni pred takšno ujmo, je še opozoril meteorolog Brane Gregorčič.