Petek: »Če se zakon uveljavi, 
se obeta politični prevzem«

Odgovore smo želeli dobiti od poslanca Branka Grimsa kot pisca obstoječega zakona, a so nas preusmerili na poslanca Petka. Nekdanji novinar verjame, da bodo ljudje novi zakon na referendumu zavrnili, to pa je po njegovem mnenju edini način za ohranitev javnega RTV servisa.

Kako ocenjujete trenutne razmere javnega servisa RTV Slovenija?
Nič posebnega. V celotni slovenski medijski ponudbi je RTV Slovenija še vedno najbolj objektivna in verodostojna medijska hiša. Za informiranost o političnem dogajanju – politika ima vsestranski vpliv na siceršnje življenje ljudi – je parlamentarni program velika pridobitev.

Menite, da je bila potrebna priprava novega zakona in zakaj ne popravki obstoječega?
Novi zakon ni bil potreben, dovolj bi bili popravki. Ne trdim, da je še veljavni zakon edini in zveličavni, svet se zelo hitro spreminja in zakonodaja mora temu slediti. Ta poseg pa je bil politično motiviran, v ozadju je popoln prevzem te hiše, saj to omogoča sestava in način imenovanja sveta RTV in nadzornega sveta.

Ali, in če da, zakaj, je treba javni zavod preoblikovati v pravno osebo javnega prava oziroma zakaj ne?
Te potrebe ni. V ozadju je komercializacija, na koncu pa ustvarjanje dobička in novih medijskih tajkunov. Z mnenji tujih strokovnjakov je bilo te dni veliko manipulacij, a dejstvo je, da je bilo več negativnih ocen. V imenu Sveta Evrope je mnenje pripravil profesor za medije in telekomunikacijsko pravo z Inštituta za informacijsko zakonodajo v Amsterdamu Nico van Eijk. Pravi, da 17. člen zakona omogoča komercializacijo, in dodaja, da to ni običajna praksa, ter se sprašuje, ali to res služi interesom javnega servisa. On se sprašuje, jaz pa odgovarjam: to preoblikovanje služi privatizaciji in komercializaciji.

Se strinjate s tem, da je treba zaposlene izločiti iz sistema javnega sektorja?
Novinarski del javnega zavoda je treba izločiti iz sistema javnega sektorja. Glede na genetsko politično poreklo predlagateljev zakona pa se je bati, da bi znova radi novinarje kot družbenopolitične delavce. To so – ali, če hočete, smo – bili novinarji v komunizmu. Izstop iz tega sistema bi morali bolj domisliti, da se zaposlenim ne bi naredila prevelika škoda, recimo, glede rešitve za dodatno pokojninsko zavarovanje.

Ali, in če da, zakaj, je upravičen strah pred komercializacijo?
Bojazen pred komercializacijo je upravičena, če vemo, da so z novim zakonom odprta vrata privatizacije in se bo zagotovo pojavil pohlep po dobičku. Več komercialnih vsebin, večja gledanost, več denarja. RTV pa je tudi prvovrstna kulturna institucija, v kateri oranžni, komercialni ali rumeni žurnalizem in druge komercialne vsebine ne bi smeli dominirati.

Kako ocenjujete poseben poudarek pripadnikom narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije?
To lahko prinese spore in konflikte, saj niso zajete vse etnične skupine, ki bivajo v Sloveniji. Gre za vprašanje kriterijev in standardov, očitno pa se v državi pripravlja redefinicija avtohtonih in alohtonih manjšin, torej zagotavljanja boljšega položaja zadnjih na račun avtohtonih manjšin.

Kaj se bo spremenilo, če bo novi zakon o RTV začel veljati?
Novi zakon ne bo začel veljati, ker ga bodo ljudje na referendumu zavrnili. Ob predpostavki, da bi se zakon uveljavil, se obetajo politični prevzem, komercializacija in privatizacija. Nekatere oblasti nevšečne novinarje in zaposlene pa bi pospravili v kadrovske fojbe, to je v kakšno stavbo ob reki Ljubljanici.

Kaj se bo zgodilo, če bo še naprej veljal Grimsov zakon?
Če bo ostal obstoječi zakon, bomo še naprej imeli javni RTV-servis in ob gledanju boljši občutek, da nas vladajoča koalicija ni znova izigrala in prevarala za svoje ozke zasebne interese.