Peter Vrisk, predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije (DBS), se na prošnjo za komentar neuradne informacije, da po presoji regulatorja bančnega sistema ni več primeren za opravljanje funkcije nadzornika DBS, ni odzval. Po neuradnih informacijah je sicer s prevzemom pisemske pošiljke Banke Slovenije zavlačeval in tako pridobil še nekaj dni do pravnomočnosti sklepa.
Odločitev Banke Slovenije je bila po neuradnih informacijah sprejeta že pred koncem lanskega leta. Vrisk si je s tem, ko ni prevzel pošte, pridobil še nekaj dni, v katerih je izpeljal tudi podelitev mandata članici uprave banke
Barbari Cerovšek Zupančič za novo, petletno mandatno obdobje. To začne teči 1. avgusta letos.
Nadzorniki so se tako odločili pod njegovim vodstvom, čeprav je bila omenjeni na skupščini banke, na kateri se je znova nazorno
pokazal razkol med dvema taboroma lastnikov, izglasovana nezaupnica. Nadzorniki so namreč presodili, da je bila nezaupnica, za katero je pet dni pred sejo nadzornega sveta glasovalo dobrih 57 odstotkov lastnikov banke, neutemeljena, zato Cerovšek Zupančičeve tudi niso odpoklicali s funkcije članice uprave.
Banka Slovenija (BS) je sicer dobila predlog za preverbo, ali Peter Vrisk sploh še izpolnjuje pogoje in dolžnosti za člana nadzornega sveta banke, kot to določa zakonodaja, sredi leta 2018. V gradivu, ki ga je prejela na to temo, je po naših informacijah med drugim pisalo, da obstaja sum konflikta oziroma nasprotja interesov in posledično nespoštovanja bančne zakonodaje. Vendar prijava Prve Group, četrtinske lastnice banke, ni bila dovolj.
Morebitna tožba ne zadrži izvajanja odločbe regulatorja.
In kaj so bili očitki v njeni prijavi? Peter Vrisk je bil v postopku prodaje delnic DBS skupini Prva v dvojni vlogi. Najprej kot predsednik Kapitalske zadruge, v okviru katere je bil vpleten v pogajanja o prodaji delnic banke skupini Prva, nato pa tudi pri odločanju o tej prodaji na seji nadzornega sveta DBS, ko je ta odločal o izdaji dovoljenja za to prodajo. Iz odločanja o tem naj se ne bi izločil. Od uprave banke DBS naj bi, kot je bilo mogoče prebrati v prijavi sumov nepravilnosti, zahteval oblikovanje nove službe za kadre, za vodjo pa naj bi zahteval imenovanje svojega sina.
Zakonodajo naj bi kršil tudi pri vprašanjih, povezanih s Semenarno Ljubljana, ki je v lasti DBS. BS je bila opozorjena tudi na nujnost proučitve prekoračitev pooblastil, ki naj bi si jih Vrisk privoščil v funkciji predsednika nadzornega sveta, in poseganja v delo uprave DBS. Po prijavi Prve Group je sledila še revizija poslov med nekdanjim vodstvom DBS in delničarjem Kapitalsko zadrugo, ki jo je opravil Ernst & Young. Pokazala je vrsto nepravilnosti.
FOTO: Jure Eržen
Opravljanju nadzorniške funkcije v DBS se je v preteklosti zaradi konflikta interesov moral že odreči Marjan Janžekovič. Med najbolj razvpitimi primeri odvzema pa je gotovo primer nekdanjega prvaka LDS in predsednika vlade Antona Ropa. Banka Slovenije mu je po pravnomočnosti sodbe zaradi izdaje tajnih podatkov prepovedala opravljanje funkcije člana nadzornega sveta državne SID banke. Rop je zoper odločitev regulatorja uporabil vsa pravna sredstva: na sodišče je skupaj s tožbo zoper odločbo nadzornika bančnega sistema vložil še predlog za odlog njene izvršitve. Sodniki, tudi vrhovni, argumentom niso prisluhnili. Januarja 2018, mesec dni pred zastaranjem primera, pa je bil Rop nato pravnomočno oproščen obtožb, da je izdal tajne podatke Sove, ko je novinarju Vladimirju Vodušku leta 2007 govoril o incidentih v Piranskem zalivu in dogovarjanju med Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem.
Kako sploh teče postopek
Če se ugotovijo nova dejstva in okoliščine, lahko regulator (za pomembne banke je to Evropska centralna banka, za manj pomembne pa Banka Slovenije) sproži postopek presoje ustreznosti posameznega nadzornika. Če presodi, da član nadzornega sveta ne izpolnjuje vseh presojanih kriterijev in zato ni več primeren za opravljanje funkcije, začne pristojni regulator bančnega sistema postopek za prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta.
V okviru omenjenega postopka se nadzorniku najprej izda odločba o začetku postopka za prepoved opravljanja funkcije, v kateri regulator navede razloge, zaradi katerih člana nadzornega sveta ocenjuje kot neprimernega. Član nadzornega sveta lahko v izjavi o razlogih za prepoved opravljanja funkcije navaja dejstva, iz katerih izhaja, da prepoved opravljanja funkcije ni utemeljena. Po proučitvi izjave in navedenih dejstev regulator sprejme končno odločitev, da bodisi izda odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta bodisi s sklepom ustavi postopek.
Zoper odločbo o prepovedi opravljanja funkcije nadzornika je zagotovljeno sodno varstvo z vložitvijo tožbe na pristojno sodišče, pojasnjujejo v Banki Slovenije, vendar tožba ne zadrži izvajanja odločbe regulatorja in zato funkcija članu nadzornega sveta preneha z izdajo odločbe.
Posebna skupščina banke ni potrebna, mora pa ta Ajpes obvestiti o spremembah, ki so se zgodile.
Banka Slovenije je odločitev o neprimernosti Petra Vriska sprejela že pred koncem leta.
Postopek preverjanja ustreznosti je predlagala Prva Group.
Tožba ne zadrži odločbe Banke Slovenije.
